Med vrhuncem turistične sezone na Hrvaškem ugotavljajo, da so turisti, ki jih obiskujejo, precej skopi oziroma da so prihodki od turizma (zlasti zunajpenzionske porabe) slabši od pričakovanih. Najprej menda zaradi uvedbe vinjet v Sloveniji, zaradi katerih naj bi se zmanjšal obisk tujih turistov na Hrvaškem. A med tistimi, ki se vendarle “prebijejo” mimo te in vrste drugih cestnih ovir v deželi na sončni strani Alp ter mimo vseh cvetličnih korit in končno pridejo v Lijepo našo, kjer jih čakajo sinje morje in visoke cene, verjetno marsikdo pomisli, zakaj ni raje ostal doma ali šel v kakšno malce bolj oddaljeno, a cenovno ugodnejšo turistično destinacijo.
Tako 24ur.com poroča, da je hrvaški turizem v krizi zaradi (previsokih) cen.
Plaže so polne, restavracije, kavarne in trgovine pa bolj ali manj samevajo. Takšna je slika trenutnega stanja turistične sezone na Hrvaškem. Turistični delavci so zgroženi. Tuji turisti se zaradi visokih cen ne odločajo več za obisk restavracij, vedno slabše pa so obiskane kavarnice in nočni lokali. Turistični aranžmaji v hotelih, apartmajih in kampih so pokupljeni, interesa za najem sob je veliko, domači in tuji turisti pa zaradi visokih cen aranžmajev varčujejo tako, da si hrano pripeljejo s seboj in si tako kuhajo kar sami ali pa obiskujejo lokale s cenejšo hitro prehrano.
Po podatkih hrvaškega državnega zavoda za statistiko je v letu 2007 na Hrvaško največ tujih turistov prišlo iz Nemčije (1,6 milijona), Italije (1,2 milijona), Slovenije (dober milijon), Avstrije (dobrih 830.000) in Češke (dobrih 660.000), če naštejem samo prvih 5 držav. Torej s(m)o turisti iz Slovenije v letu 2007 po številu obiskov naše sosede na tretjem mestu.
Prav tako je isti slovenski medij pred časom objavil rezultate raziskave o profilih tipičnih turistov, ki obiščejo Hrvaško in o njihovi potrošnji v času bivanja. Tako naj bi dnevno v povprečju največ porabil britanski turist s 107,77 evra, ki mu sledita ruski s 101,7 in francoski s 85,1 evrom, italijanski s 60,7, avstrijski s 55,8 in nemški s 50,8 evra, slovenski turist s 47,5 pa je skupaj s češkim, ki porabi 47, 2 evra, bolj pri dnu lestvice. Če upoštevamo lansko število turistov iz posameznih držav in njihovo povprečno dnevno porabo, so za hrvaški turizem tako pomembni zlasti turisti iz Nemčije in Italije, sledimo jim Slovenci in Avstrijci, nam pa turisti iz Francije in Češke.
Glede na vrsto namestitvenih objektov je lani, po podatkih hrvaškega državnega zavoda za statistiko, največ turistov, 4,1 milijona, letovalo v hotelih, vilah in apartmajih, v namestitvenih objektih (sobah, apartmajih in počitniških hišah) je dopustovalo 2,5 milijona turistov, v kampih dobrih 1,9 milijona turistov, v pristaniščih navtičnega turizma je bilo 810.000 turistov, v turističnih naseljih pa dobrih 630.000 turistov.
V začetku letošnjega junija je veliko prahu dvignil pravilnik, s katerim je hrvaška vlada prepovedala uvoz nekaterih mlečnih izdelkov in mesa. Zaradi pritožb, še zlasti s Češke, je bil ta kasneje nekoliko omiljen. Čeprav je bil namen hrvaške vlade spodbuditi prodajo in potrošnjo hrvaških izdelkov, pa s stališča spodbujanja turizma in spričo visokih cenah prehrambenih dobrin in storitev na Hrvaškem ni bil najbolj modro zastavljen.
In kaj med drugim turisti pripeljejo s seboj na dopust na Hrvaško:
Neki slovenski turisti pak iz svoje zemlje donose odojke i onda ih u kampu u kojemu borave peku i preprodaju gostima. S obzirom na blizinu Slovenije, ti poduzetni turisti svakih nekoliko dana skoknu kući po svježeg odojka i tako ne samo što plate svoje ljetovanje nego i zarade.
Netočne su priče da hranu na našu obalu isključivo donose gosti iz Češke, Slovačke i Mađarske, jer to čine i imućniji gosti iz drugih zemalja, uključujući i one koji dolaze svojim jahtama. Pečeni pilići vrlo često se nađu u kutijama s hranom čeških turista koji kažu kako si s prosječnom plaćom od 400 eura ne mogu u Hrvatskoj priuštiti kupnju namirnica koje su osjetno skuplje nego kod njih.
Pivo i sokovi posve su posebna priča, jer ih gosti donose u količinama kao da će ovdje boraviti cijelu godinu.
Hrvaški turistični delavci veliko pričakujejo od feragosta in italijanskih turistov v avgustu. Čeprav so, kot izhaja tudi iz statističnih podatkov italijanski turisti več kot dobri potrošniki, pa turistične sezone na Hrvaškem sami verjetno ne bodo rešili.
Turiste na Hrvaškem moti, poleg visokih cen, tudi gneča na cestah, pomanjkanje parkirišč v turističnih mestih, pomanjkanje javnih stranišč, stereotipni jedilniki, neljubeznivost trgovcev in gostinskih delavcev, smeti v parkih in na plaži in gradbena dela v turističnih mestih, kar prav gotovo ne prispeva pozitivno k podobi Hrvaške kot gostoljubne turistične države.
Res pa je, da domačini niso krivi za vse, marsikdaj tudi turisti s svojim neprimernim obnašanjem (na primer izvajanjem ‘’serenade Na Golici” ali drugih komadov z repertoarja narodno-zabavne glasbe na frajtonarici sredi noči, popivanjem in veseljačenjem ter preizkušanjem glasovnih sposobnosti tovrstnih pivcev/pevcev in trdnosti živcev preostalih turistov ipd.) povzročajo, da hrvaški turistični delavci na turiste gledajo kot na nek nebodigatreba, ki ga prenašajo le zato, ker od njega živijo.
Turistični produkt oziroma storitev iz marketinškega vidika tvori 7 P-jev: (1) produkt (product), ki je sestavljen iz kombinacije izdelkov, storitev in doživetij, (2) cena (price), (3) tržne poti (placement), (4) tržno komuniciranje (promotion), (5) ljudje (people), (6) postopki (processes), (7) fizični dokazi (physical evidence). Prijetni spomini na dopustniške dni so rezultat pretežno pozitivne kombinacije vseh naštetih elementov oziroma drugače, posamezni element turističnega produkta ne sme biti preveč moteč. Le sonce, res lepo Jadransko morje in neokrnjena narava že dolgo niso dovolj za turistično ponudbo in dober finančni izplen.
Sicer pa, od koliko dopustniških povratnikov ste kdaj slišali, da so se imeli na dopustu res slabo?
Tole z odojki je iz 2005!!???
Arhiva vijesti
datum: 28.07.2005
Turisti na more donose čak i odojke
Ravno sem se vrnil iz Hrvaške (Biograd, Šibenik, Rogoznica Split) in ugotavljam podobno. Vendar bi k temu dodal.
1. Cene v gostilnah in trgovini niso prav nič višje kot pri nas. Nasprotno, marsikaj je ceneje in mnogo bolj kvalitetno (breskve, paradižnik, ribe itd). Cene pijače po restavracijah npr pivo 12 kun kar je 1,7€ ali kepica sladoleda je 5 kun kar je 0,7€. Za Slovence cena ni problem zato ker je pri nas po uvedi € vse toliko dražje. Drugo je za Čehe, Slovake in Poljake
2. Cene apartmajev so cca 55€ za 4 osebe kar tudi ni pretirano
3. Je pa zato njihova uporaba cest dražja. Naše vinjete, čeprav se z njimi konceptualno ne strinjam, so v primerjavi z njimi mačji kašel.
4. Kafiči, restavracije so prazne. Mesto dobiš kjerkoli, celo v Splitu vendar tudi zato ker njihov natakar potrebuje povprečno 50 min, da prinese povsem običajno hrano.
Torej cene niso problem, še manj pa naše vinjete.
Tisto kar je problem pa je sledeče:
1. Turizemje na Hrvaškem je nekaj kar je za zraven in nihče se tem resnično 100% ne ukvarja. Njihova sezona traja mesec in pol.
2. Odnosi Slovenija Hrvaška so “obrodili” sadove. Prve gnile jabolke jedo Hrvati, kasneje pridemo pa še mi na vrsto. Kdo si želi, depresivnega, lačnega in zavistnega soseda?!
3. Njihova razcepljenost med turizmom, kmetijstvom, trgovino in industrijo je neverjetno. Nihče ne ve kdo pije kdo plača.
4. So povsem brez strategije med hoteljirstvom, campingom, privat ponudbo in marinami. Vsi hočejo vse zato je vse na spol. Dodatne storitve za turiste ni. Oni sami vzpodbujajo “ležanje na plaži” turizem.
Pa še nekaj nategov:
1. Turisti z Nemčije, Austrije in Švice so Hrvati, Bosanci, Srbi na začasnem delu v tujini. Kako drugače si razlagate da vsak Nemec na hrvaškem govori hrvaško?! Tega se zavejo tudi Hrvati sami. Pravih zahodnih turistov je bore malo. Kdo pa si želi slišati vseh neskončno zgodb iz “domovinskog rata”? Kje so francoske, belgijske, nizozemske tablice?
2. Njihov center za obveščanje o stanju na cestah je najhujše politično manipulativno orodje. Ko smo se peljali čez vse te svete Roke in Kapele je radio grozeče opozarjal o neskončnih kolonah. Niti minuto nismo stali. In avtocesta je bila na dan 18.7 od 16.30 do 19.00 SPLIT-LJ brez najmanjše kolone. Cesta je bila brez kolon v obe smeri. V bistvu je bilo več prometa od morja kot k morju.
Pod črto, imeli smo se odlično, ker ljudje so še vedno prijazni in se nas zelo veselijo, le če je malo manj napuha z naše strani. Če smo obogateli (pravično ali manj pravično) še ne pomeni, da smo edini na svetu. Hrvati se svojih problemov zavejo in držimo pesti da jih uspešno rešijo. To bo najbolje za vse!
@Kekec
Ja in? Kaj je narobe, če je iz leta 2005. Članek na zafrkljiv način prikazuje kaj naj bi turisti prinesli s seboj na letovanje na Hrvaško. Jim verjameš, da Slovenci s seboj vozijo celo oddojka?
BTW- tudi stvari, ki motijo turiste na Hrvaškem (povzetek je iz članka prav tako iz leta 2005) – so verjetno povsem enake tudi danes.
@4000
O statistiki glede tujih turistov, ki obiščejo Hrvaško, se z vašo navedbo povsem strinjam. Statistika evidentira prihod turistov po državi od koder prihaja in ne po narodnosti, med njimi pa je zagotovo veliko ”gastarbajterjev”.
O neažurnosti informacij stanja na cestah bi se tudi pri nas dalo marsikaj reči. Se zgodi, da zaradi take info zaviješ dol z avtoceste, ker naj bi bila gužva, ko pa se pelješ mimo, ugotoviš, da je promet kar lepo pretočen.
Tudi vaši navedbi glede napuha marsikaterega turista ni kaj dodati.
turizem že davno traja celo leto in je tako tudi pri sosedih – ne vem pa kaj v tem svetovnem uničevalcu planeta številka ena množice še vidijo – beg iz ene množice v drugo? prenatrpanost, kot merilo, da je turizem in, da ga ni,.. malo manj zamerljviosti in malo odprtih oči – če je nekaj “sezona” in nekaj izven sezone, š en pomeni, da se vse povprek ne uničuje. seveda se, brezdelnost in zdolgočasenost množic je brezmejna.
V nasem malem, a velikem turisticnem kraju imamo podobno. Cehi in Holandci so okupirali camp, jim ze prodajajo travnik pred njim, v trgovini vrsta cez celo polico, ena sama mama blagajnicarka, turisti pa kupijo 2 jogurta in pol litra mleka. Obcinski in turisticni veljaki se hvalijo, da je vsako leto 6% vec zasedenosti, medtem niso zgradili nobenega hotela, privat sobe so prazne, statistiko lovijo le na letosnjem predsedovanju in kongresnem turizmu, kjer zapres ljudi za cel dan ali dva v hotel in od njih kraj nima kaj dosti, ne oni od njega (gledajo skozi okno). Gostje iz daljnega vzhoda pa tu le spijo, ze zgodaj zjutraj jih odpeljejo gledat naso okolico. Zato ima lahko najvecji igralec v kraju 1.3 milione cistega dobicka, hkrati pa ne more poskrbeti, da ne bi vsak avto poskropil visokih gostov pred njihovim hotelom s 5 zvezdicami, medtem ko lezejo iz avtobusa, ki jih je zlozil sredi ceste (in med drugim zaprl promet na regionalni cesti). Tudi za to, da bi sneli novoletne lucke z dreves od lanskega decembra nimajo denarja.
podatek o zasedenosti hotelov pa je postal poslovna skrivnost… Vse je polno. Pred nekim hotelom pa en avto z avstrijsko registrsko in avtomobili zaposlenih, vcasih tudi seminar (konec julija).
Kje pa so turisti???
Vcasih jih pripeljejo na dve najpomembnejsi turisticni tocki v nasem kraju iz Avstrije in Hrvaske, na poldnevni ali enodnevni izlet, vcasih le za uro, dve.
Vreme je kot poznega septembra. Sezona tudi. Le Angležev ni.