Cene hrane se bodo v prihodnjem letu umirile, tudi inflacija se bo predvidoma vrnila na stare ravni.
Boštjan Vasle, direktor Umarja, oktobra 2007
Če se bodo uresničile napovedi rasti cen nafte in hrane, se bo inflacija v evrskem območju in v Sloveniji umirjala bistveno počasneje, kot smo pričakovali.
Boštjan Vasle, direktor Umarja, maja 2007
Inflacijski pritiski se kažejo na dolgoročnejših indikatorjih inflacije. Potem ko je v avgustu povprečna inflacija znašala 2,7 %, se je v septembru pričakovano povišala, in sicer na 2,8 %. V primerjavi z avgustom so cene v septembru zrasle za 0,4 % (enako kot v lanskem septembru), skupaj pa za 3,6 % v letošnjem letu. Medletna inflacija se v primerjavi z avgustom ni spremenila in je znašala 3,5 %. Pospešek v inflaciji je predvsem posledica rasti cen hrane in je po naši oceni prehodne narave. V ostalih skupinah indeksa cen so cenovna gibanja podobna lanskoletnim.
Umarjevo Ekonomsko ogledalo, oktober 2007
V novembru se je inflacija še nekoliko povišala. V primerjavi z oktobrom je bila medletna inflacija višja za 0,6 o. t. in je znašala 5,7 %, na mesečni ravni pa so se cene povišale za 0,9 %. K tej rasti je več kot polovico prispevala rast cen tekočih goriv za prevoz in ogrevanje. Kljub temu da je trenutna visoka inflacija prehodne narave, ker je v pretežni meri rezultat več enkratnih zunanjih šokov, pa se nevarno krepijo inflacijska pričakovanja.
Umarjevo Ekonomsko ogledalo, december 2007
Cene življenjskih potrebščin so se v januarju ponovno povišale. V primerjavi z decembrom lani so bile višje za 0,1 %, kar je za januar, ko se cene navadno znižajo, neobičajno. Inflacija je na medletni ravni poskočila s 5,6 % v decembru na 6,4 %, kar je v določeni meri tudi posledica učinka osnove. Ključni dejavniki inflacije sicer ostajajo enaki kot v minulem letu. Poleg sezonskega povišanja cen sveže hrane, so se ponovno zvišale tudi cene predelane hrane, ki v zadnjih nekaj mesecih povišujejo tudi osnovno inflacijo, iz katere je zaradi velikega nihanja izločen vpliv cen energentov ter svežega sadja in zelenjave.
Umarjevo Ekonomsko ogledalo, februar 2008
Inflacija se je v marcu ponovno povišala. Cene življenjskih potrebščin so v marcu zrasle za 1,3 %, na medletni ravni pa za 6,9 %, kar je 0,4 o. t. več kot v februarju. Ob tem, da se počasi krepi rast cen v večini skupin indeksa cen življenjskih potrebščin, kar kaže, da že prihaja do sekundarnih učinkov lanskih zunanjih stroškovnih šokov, rast cen hrane in energentov še naprej ostaja najpomembnejši dejavnik visoke inflacije.
Umarjevo Ekonomsko ogledalo, april 2008
a to potrebuje komentar ekonomistov ali lahko zinemo tudi “diletanti”? pa lahko bi nam kakšen še malo o obrestno-obrestnih zadevah kaj prišepnil, da se razume kaj pomeni procent tako in drugače. sam bom pa že pritaknil kakšen eksponent v naravno rast človeške populacije, ki nima kam, razen da pobije še tisto kar je od genocida nad življenjem ostalo. V ozadju statistike je zmeraj poznavanje pojava v univerzumu – tako uči prvi stavek pri statistiki.
James, povedal bom, kako jaz razumem zgornje izjave direktorja Umarja. Ves čas trdi, da je inflacija posledica višjih svetovnih cen (uvožene) hrane in nafte. V začetnih izjavah je trdil, da se bo inflacija umirila, sedaj pa je vse bolj in bolj pesimističen. Ker so je zaradi višjih cen uvoznih artiklov poslabšal položaj Slovenije in tako to razliko mora plačati nekdo v Sloveniji, je torej v prvih izjavah optimistično verjel, da bomo uspeli nekomu v državi “uvaliti” višje cene in mu iz žepa potegniti razliko. Vendar so njegove izjave vse bolj in bolj pesimistične (glede umirjanja inflacije) in torej trdi, da si to gnjilo jajce vsi okoli podajamo: država (npr. nižje investicije v avtoceste), managerji (npr. nižje nagrade), lastniki podjetij (npr. nižji dobički), delavci v javnem in zasebnem sektorju (nižje plače), penzionisti in prejemniki socialne pomoči (npr. nižje pokojnine in socialni transferji), živilsko-predelovalna industrija (spet nižji dobički in manjše investicije), trgovina (nižje marže in nižji dobički ali odpuščanja) itd… Nihče ne pobere tega gnjilega jajca, ampak si ga okoli podajamo na čelu z državo. Naj dodam, da tudi noben družbeni dogovor o porazdelitvi tega gnjilega jajca, ki bi vsem prizadetim enako smrdelo ni na vidiku.
Dodatno iz izjav direktorja Umarja sledi, da ni nobenih drugih omembe vrednih razlogov za višjo inflacijo.
aha, zategadelj je ženina in moja dohodnina letos narasla za 0.97% oz. 1.01% ali ravno obratno ni najbolj pomembo (nobeden ne bo plačal več – še pomnite tovariši; no more taxes).
saj se hecam ampak tole nerazumevanje celote, ki je razvidno iz originalnega prispevka je tipično nojevsko (to je bila tista zelo velika ptica iz Afrike, ki ne leti in je bila pregovorno znana po tem, da je v neprijetnih situacijah glavo zarila v savanski pesek – danes jo najdemo na živalskih farmah, kjer jih zakoljejo po nekaj mesecih za “hudo zdrave” jedi z malo kalorijami in dosti dodane vrednosti?). še enega ekonomista poznam, ki je ravno tako zanesljiv napovedovalec trendov družbenih agregatov – napovedovalec izumrtja naroda prof. J. M., čeprav mu številke rastejo z enakim procentom, kot moja dohodnina – ups, zašel sem iz teme.
James, ali si dejansko preračunal procente v tvoji in ženini dohodnini? Jaz sem tudi plačal več, če gledam zgolj znesek v evrih. Potem sem pa poračunal plačo in osnovo za dohodnino in videl, da sem plačal manjši delež kot prej.
Aha, tako kot pri RTV naročnini, ki se je pocenila za inflacijo. In, da ne pozabim, tudi za stopnjo gospodarske rasti, ki je zelo enakomerno porazdeljena po regijah in dohodninskih razredih.
Se strinjam, Anton. Ampak ne pozabi tudi pri primerjavi svojih lanskih in letošnjih dohodkov upoštevati inflacijo in morda še gospodarsko rast, da lažje oceniš, v kateri dohodninski razred pošteno po novem sodiš. Če padeš v nižji dohodninski razred (glede na v svoji državi ustvarjen prihodek), bi bilo normalno, da plačuješ nižji odstotek dohodnine.
Ali nam je ta vlada tudi pri dohodninski reformi podobno kot pri RTV referendumu med vrsticami sporočala, da nam bo inflacija vse pobrala?
anton:
Vsi prihodki in izračun procenta od njih glede na plačano celotno dohodnino – nobene fiilozofije. plačala sva oba več. (Upam samo, da v tvojem primeru ne gre za, odštel sem ta prihodek, ki je,…
nak, to je to – vse ostalo bi bilo lajšanje duše, ko me moji peljejo žejnega čez vodo; tukaj se verjetno strinjava. Ampak, saj verjetno nobena trezno razmišljujoča glava ob dejanski zapufanosti države ni mislila, da se bo izšlo brez, da bi vzeli tam kjer je (pri državljanih).
smo malo zašli – moja poanta je še zmeraj, da so razni ekonomski modeli (kako že napovedovanje družbenih agregatov – latovščina vredna politične ekonomije) neprimerno slabši od meteoroloških, ki pa že pregovorno zmeraj zatajijo, ker so pozabili model nafilati z dovolj podatki (to ni napaka modela, je napaka tistega ki ga “krmi” s podatki) – življenje torej gospode ekonomiste (in vse ostale) vsak dan ponovno preseneti. To je super, razen če si takšen bučman, ki vztraja in spreminja svoj virtualni svet po svojih prejšnjih trditvah – medtem se sesuje več tisoč milijardni trg nepremičnin – nepremičnine pa ostanejo (komu potem take informacije), zbetonirano in uničeno okolje z nepredstavljivim gromozansko številko kemično vezane vode v beton (kam je šla vsa ta voda, ki bi morala poplaviti svet – ja, v beton vendarle). in vrtoglava rast človeške populacije (sem že sebi odveč s slikanjem realnosti, raje jo prepustimo ekonomistom – tam je tako lepo – raste, ni važno kaj, glavno da številka raste – in hej, saj smo že slišali, da je tudi rast inflacije koristna, a ne? toerj je tudi inflacija samo kapital oz. vrednost, ki se oplaja – ponovno karikiram). zato ap mi je bivši minister Damijan tako zelo všeč – za ekonomskim relativizmom stoji človek, s katerim se lahko nestrinjam.
Potem si pa eden tistih redkih, ki si uveljavljal stanovanjsko olajšavo in imaš nadpovprečne dohodke. Se strinjam, da bi bila EDS boljša, v najslabšem primeru bi pa lahko znižali najvišji razred na manj kot 40%.
Igor, inflacija nima veze pri dohodnini. Dohodninska lestvica je tako načrtovana, da vsak plača manjši delež plače kot prej – majhna napaka se je pojavila le pri ljudeh z nadpovprečnimi dohodki, ki so uveljavljali stanovanjsko olajšavo.
Mi je pa razumljivo, da poskušaš krivdo za vse zvaliti kar na sedanjo vlado. Ekonomisti so že jasno povedali, da je visoka inflacija (poleg svetovnih razmer), posledica pomanjkanja konkurence. Monopole je pa v imenu nacionalnega interesa ustvarjala prejšnja vlada. Sedanja je kriva le za vertikalno povezavo z Mercatorjem.
Sploh pa ste vi v levih strankah zrušili liberalne reforme. Neizvedba reform pa je glavni razlog, da stanje ni boljše.
nadpovprečna plača? ja to celo drži – višja je od povprečja, ki je v naši državi pod jurja €. torej je nadpovprečna. Anton, kaj malo več kot operiranje s povprečjem pri plačah (največji nateg in zloraba, ki je v statistiki sploh mogoča – plače se ne more prikazati s povprečjem, boš pa že zmogel uporabiti drugo mero centralne tendence – to razumemo tudi osnovnošolsko izobraženi ljudje – kakšno je povprečje, če ima tristo posameznikov podpovprečno plačo in gospod predsednik uprave 1000 kratnik njihove? pa ja mi ne boš uporabil povprečja sedaj za prikaz pojava?)- Uf, kot da bi mi Brejc razlagal konkurenčnost podjetij.
V kontekstu, ki ga omenjaš, si še na boljšem. Okrog 65% ljudi prejema plačo nižjo od povprečja.