Kitajci ponarejajo tudi Harrya Potterja

Ure, tekstil, torbe, čevlje, software, sladkarije skratka vse je na Kitajskem mogoče dobiti ponarejeno in zelo poceni. Nekateri ponaredki so tako dobri, da jih je od originalov zelo težko ločiti. Kitajci za izdelavo ponaredkov porabijo vse manj časa, ko znano zahodno podjetje da na trg nov izdelek, je na kitajskih tržnicah že čez nekaj dni na prodaj ponaredek. Zanj je treba odšteti večinoma zgolj petino cene originala. Gerd Kaminski, poznavalec Kitajske, je za avstrijski Standard dejal, da je na Kitajskem mogoče dobiti celo izvode knjig Harry Potter, ki jih ni napisala J. K. Rowling. En kitajski podjetnik je pred kratkim celo zaščitil logotip Louis Vuitton.

Zahodni koncerni se proti ponaredkom vse bolj uspešno borijo s tožbami. Italijanski modni koncern Gucci je recimo pred kratkim v Shanghaju dobil tožbo proti proizvajalcu čevljev, ki je svoje ženske sandale prodajal pod blagovno znamko Gucci. Sodišče je ponarejevalcu prisodilo globo 16.200 evrov. Podjetje Ferrero se je pet let pravdalo s kitajskim podjetjem, ki je svoje kroglice prodajalo v enaki embalaži kot Ferrero prodaja svoje kroglice Rocher. Sodišče je odločilo, da mora kitajski proizvajalec spremeniti embalažo.

Gerd Kaminski pravi, da se razmere vendarle izboljšujejo, Kitajci se vse bolj zavedajo pomena patentne zaščite. Vendar pa ne ponarejajo le izdelkov tujih podjetij. Uradni kitajski izdelovalec maskot za olimpijske igre ima recimo težave, ker mu drugo podjetje masovno konkurira s ponaredki.

Podjetja imajo dve možnosti, ali s tožbo dosežejo prepoved prodaje ponaredka ali pa kot Armani rečejo “bilo bi škoda, če mojih izdelkov ne bi kopirali”.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
darja, nedelja, 2. avgust 2009 

Pred ponaredki tudi proizvajalci ekoloških živil niso imuni, tudi oni zavajajo potrošnike, najbolj tipično takšno ponarejeno živilo so polnozrnati kruhi, v prodaji so biološki napitki, ki vsebujejo le arome, čeprav je na embalaži narisano sadje, opozarjajo nemški varuhi potrošnikov. “Tudi pri bioloških živilih se spreminjajo recepti in proizvajalci uvajajo nove načine priprave, potrošnik pa s tem ni izrecno seznanjen. Ni nobenih predpisov za standardna ekološka živila, ki bi takšna zavajanja preprečevali, ” je za Spiegel povedala Jutta Jaksche iz nemške [...]

darja, sobota, 11. julij 2009 

Kozice, ki so v resnici stisnjene beljakovine iz rib in samo zgledajo kot kozice, ponarejen sir in šunko, ponarejen pesto, vanilijev sladoled s sintetičnim nadomestkom vanilije, čokoladne kekse brez čokolade so predstavniki nemških potrošniških organizacij odkrili na policah v trgovskih centrih. Zaskrbljeni ugotavljajo, da živilska podjetja vse bolj varčujejo pri originalnih sestavinah in potrošnikom podtikajo ponaredke. Silke Schwartau iz potrošniške organizacije Hambrug je za Spiegel povedala, da ni več dovolj paziti le na ponarejen sir in šunko, da niso ponarejena [...]

darja, ponedeljek, 15. december 2008 

Kar 2,5 milijona kosov ponarejenih zdravil so cariniki odkrili in zasegli na mejah EU v letu 2007, kar je 380 odstotkov več kot leta 2005. V zadnjih treh letih uvoz zdravil v EU močno raste, ker raste tudi število in količina ponaredkov, je treba povečati nadzor v celotni verigi, v predlogu, ki ga je pravkar objavila, navaja evropska komisija. Ukrepati je treba, ker ponaredki, ki velikokrat ne vsebujejo zdravilnih učinkovin, vsebujejo napačne koncentracije učinkovin ali celo snovi, ki so nevarne [...]

jože p. damijan, torek, 18. november 2008 

Po raziskavah Gfk-Iteo je imel Mercator leta 2003 41,7 % tržni delež v prodaji na drobno z izdelki vsakdanje potrošnje, leta 2005 je imel 45,5%, leta 2006 45.8% tržni delež, konec leta 2007 pa po raziskavi agencije Valicon le še 37% (menda zaradi spremembe metodologije). Dejstvo je, da Mercator ne v tej ali drugačni lastniški strukturi ne more rešiti slovenske živilske industrije, dokler ta med 60 in 90% svoje proizvodnje proda na domačem trgu, medtem ko je obseg izvoza živilskih [...]

darja, petek, 26. december 2008 

Mimo so časi, ko je veljalo prepričanje, da se proizvodnja izplača samo še na Kitajskem in drugih državah s poceni delovno silo. Proizvodnjo so na Kitajsko prvi začeli seliti na lastniki podjetij v ZDA, svojim državljanom pa so oblastniki in lastniki kapitala v ZDA obljubljali boljše službe v storitvenem sektorju. Te obljube so se razpočile že precej pred nepremičninskim balonom, ko so Američani začeli ugotavljati, da imajo za slabše plače, kot so jih prejemali za delo za tekočim trakom v [...]