GOST razgledi.net
dr. Marko Dolinar
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani
marko.dolinar@fkkt.uni-lj.si
Dokler so bile gensko spremenjene rastline za mejami naše male zelene dežele, je bilo pri nas lepo, tako lepo, kot je le mogoče v malih zelenih deželah. Ko pa je začela skozi vse špranje v Slovenijo vdirati Evropa, se je s to meglo privalila tudi nevarnost gensko spremenjenih rastlin. Zganili so se pridelovalci drobnih jabolk, čemaža in pire, rejci zdravih mesnatih prašičkov in kopunov, nevladniki vseh barv. Ugotovili so, da so gensko spremenjene rastline prenevarne, da bi jih pustili v spočito slovensko grudo. In ker so volitve pred vrati, so resne stranke pregledale ankete javnega mnenja in ugotovile, česa je ljudi strah: gensko spremenjene hrane. Ne bojte se, mi smo z vami, samo podpišite peticijo – gensko spremenjene rastline niso za nas, ker … niso znane posledice gojenja in uživanja gensko spremenjene hrane, ker se bodo tovrstne rastline nekontrolirano razširile po deželi, ker gre za izum pokvarjenih kapitalistov, ker imamo premalo podatkov, ker …
O gensko spremenjenih rastlinah smo v domačih logih slišali precej podatkov z ameriških spletnih strani in pri tem ni bilo pomembno, da je v Evropi dovoljeno saditi samo en tip gensko spremenjene koruze. Nobenega ‘genskega’ paradižnika, krompirja, pšenice, soje ne pridelujejo v Evropi – samo koruzo, ki sama proizvaja strup proti koruzni vešči, zato polj ni potrebno škropiti s pesticidi. Ali se niso pred leti podobno intenzivno borili prav proti nevestni in pretirani rabi pesticidov? Ki onesnažujejo zemljo, podtalnico, se kopičijo v prehranjevalni verigi? Zdaj, ko imamo rešitev, vsaj pri koruzi, pa to kot da ni več pomembno. Zdaj nas je strah genov.
Gensko spremenjena koruza, ki jo je od leta 1998 dovoljeno saditi po poljih v Evropski uniji, ima ob svojih približno 50.000 genih vključen en sam tuj gen. Ta gen izhaja iz bakterije, ki živi v tleh, tudi v spočiti slovenski grudi. Delovanje tega gena uravnava kratek kos DNK iz virusa, ki napada cvetačo. Tudi ta virus bi našli na vrtovih naših babic in tet. Očitno gre torej predvsem za zavore v slovenskih glavah: človek je nenaravno združil, česar narava ni znala ali hotela ustvariti. Kar naenkrat je narava pomembna. Ni pomembna, ko vanjo odmetavamo strupene snovi in gore nerazgradljivih odpadkov, ni pomembno, da z izgorevanjem fosilnih goriv rušimo ravnotežje ogljika, da nekontrolirano sproščamo dušikove spojine … Zanimivo, da zavore ni, ko z enakimi postopki pripravimo organizme, ki proizvajajo zdravila, kakršnih narava prav tako ni znala ustvariti.
Strah pred geni lepo ilustrira podatek iz raziskav javnega mnenja, ki so pokazale, da veliko ljudi misli, da so geni samo v gensko spremenjenih živilih, v ‘normalnih’ pa jih ni. Pomagalo bi, če bi se zavedali, da vsak dan pojemo na milijarde molekul tuje DNK. In ne samo to: vsaka človekova celica ima vgrajeno skozi stotine milijonov let sicer prikrito, a zelo pomembno bakterijo, brez katere ne bi mogli živeti (mitohondrij, ki proizvaja celično energijo). Morda bi bilo dobro tudi vedeti, da je človek skupek več milijard človekovih celic in verjetno še precej večjega števila mikrobnih celic, ki živijo v nas in na nas. En gen iz ene bakterije, ki so ga vstavili v koruzo in deluje na žuželke, ki objedajo rastline, zato ne more spremeniti tega, kar smo, niti ne more škodljivo vplivati na okolje. Predvsem pa ne v primerjavi s pesticidi, ki bi jih sicer uporabili za zatiranje škodljivcev.
Za Slovenijo koruza MON810 ni nevarna še iz drugih razlogov. Prvi razlog je, da so analize pokazale, da bi bilo glede na razširjenost koruzne vešče tako koruzo smiselno pridelovati samo na Primorskem in morda v Spodnjem Posavju, tam pa je koruznih polj razmeroma malo. Drugič, nevarnost, da bi se gensko spremenjena koruza naselila na poljih, kjer gojijo koruzo po ekoloških načelih, je zanemarljiva. Kaže celo, da na slovenskih ekoloških kmetijah sploh ne sadijo koruze in torej ekološki pridelovalci ne bodo mogli niti sanjati o tem, da bi se ‘genska’ koruza zamešala med njihovo neoporečno naravno koruzo, kar bi ugotovili šele budni inšpektorji in jih javno linčali ali pa vsaj kot goljufe namočili v ledeno Vipavo ali Savo. Tretjič, proizvajalec semena MON810 baje zaradi majhnosti tržišča ni zainteresiran, da bi to seme začel prodajati v Sloveniji.
V Evropi je z direktivo določeno, da je treba gojenje gensko spremenjenih rastlin redno spremljati in če bi bilo potrebno, bi zaradi pomembnih novih spoznanj, ki bi kazala na morebitno povečanje tveganja, lahko prepovedali nadaljnje gojenje do razjasnitve pomena novih podatkov. Na ta tako imenovani ‘varnostni pridržek’, ki ga lahko izreče minister za okolje, zdaj računajo predstavniki nekaterih strank in nevladnih organizacij, vendar je verjetnost, da bi ga minister v resnici razglasil, zelo majhna, saj je evropska agencija za varnost hrane redno spremljala in komentirala nova spoznanja v zvezi z gensko spremenjeno koruzo in doslej ni našla razloga za odvzem dovoljenja za sajenje in uporabo. Morda pa minister prav tako spremlja ankete in bo v predvolilnem času sprejel drugačno odločitev …
Če bi imel na izbiro polento iz gensko spremenjene koruze, ki je dovoljena za sajenje v Evropi, in polento iz ‘gensko nespremenjene’ (ta izraz je zavajajoč, ker divje koruze, ki bi bila edina morda resnično gensko nespremenjena, nihče več ne sadi), ki so jo redno obdelovali s pesticidi, bi se seveda odločil za gensko spremenjeno. Vendar te izbire sploh nimam, saj v slovenskih trgovinah izdelkov iz gensko spremenjene koruze ni mogoče kupiti. In ker jih ni, jih verjetno tudi nihče ne bo hotel proizvajati. To pa je še zadnji pomembni razlog, zakaj se gensko spremenjene koruze v Sloveniji ni treba nikomur bati.
@Borut: Žal v praksi to ne bo šlo. Ko zidaš znotraj mest zidaš na strahovito redkih (in dragih) zemljiščih. Ne moreš se izogniti korupciji (kar še zvišuje ceno). Ko zidaš večnadstropne stavbe se lotevaš kapitalsko intenzivnih (s tem so povezani stroški financiranja) in tehnično kompleksnih (s tem manjšaš število razpoložljivih izvajalcev in višaš ceno) projektov. Oboje sili cene stanovanj navzgor.
Centralno planiranje preprosto ni odgovor na stanovanjsko krizo. Primestna spalna naselja in enodružinske hiše so edini možen odgovor na krizo. Vprašanje je le, na račun česa gredo – tu imamo manevrski prostor.
Moje mnenje je, da ne smemo vzpostaviti (na žalost na številnih področjih vzdrževati) sistema, v katerem mladi na začetku svoje življenske poti plačujejo vse naše stroške. Kajti – roko na srce – mi imamo stanovanja in hiše v lepih ravninah. Ne bi selili sebe, ampak njih. V poševne hribe in v kompleksne gradnje. Mi so že naselili ravnine in jim jih ne mislimo prodati brez pregrešnih dobičkov.
Vse prevečkrat smo polni idej, kaj bi bilo vse potrebno omejiti, regulirati, zakomplicirati…čez nekaj let pa presenečeni ugotavljamo, da smo zatrli ponudbo kakšne dobrine in je ta postala pregrešno draga.
Tole je bilo malo izven pogovora o GMO (ampak je bilo pomembno). Opravičujem se bralkam in bralcem in z moje strani zaključujem tale pogovor.
Bi pa opozoril na enako nevarnosti pri GMO. Cena hrane je kot cena stanovanja ali kot cena vrtca. Ne preregulirajmo njene pridelave in ne omejujmo njene ponudbe, da nam ne bo čez 10 let žal. Ne le, da lahko zamudimo razvojni vlak, ampak lahko z regulacijo določeno strato izločimo in jim bo prehrano morala subvencionirati država (kar bo delalo državo še dražjo).
Samo naokoli se je treba ozreti in vidimo, kolikokrat se nam je to že zgodilo. Stanovanja so predraga. Namesto, da bi razmišljali kako zbiti ceno razmišljamo o državni gradnji (in ugotavljamo, da so predraga tudi za državo in zato model neprofitnih stanovanj ne živi). Vrtci so dragi. Namesto da bi razmišljali o tem, kako je mogoče, da starša vrtec stane 300 – 400 evrov razmišljamo, da bi jih za to smešno ceno financirala država. Zopet ne rešujemo strukturnega problema (visoke cene) ampak namesto tega blažimo posledice.
Zato – dajmo razmisliti, kako bomo prihodnjih 10 let zagotavljali poceni hrano. In v okviru tega potem razmislimo, kaj in kako z GMO.
Nikolaj,
moška neplodnost, nestabilnost genoma itd so reči, ki sem jih pobral na internetu in sprašujem vas, ali držijo, ker sem jih hotel uporabiti kot dokaz, da eko in konvencionalne sorte ne škodijo nasadom GS koruze. Nič več od tega. Ti si to še enostavneje dokazal, saj praviš, da je uporabiti pridelek za seme celo nezakonito. Torej vprašanje samomorilskega gena lahko zapremo. Oba se strinjava, da ni relevantno.
Igor,
samo še tole, ker o (ne)varnostih postopkov ne bom več razlagal, saj sem že dovoljkrat. Poglej malo prek meja Slovenije in Evrope. Biotehnologija in GSR so namreč že zmagale, samo da pri nas tega nekateri še niso opazili.
Vsako leto jih pridelujejo na večji površini, vsako leto je več kmetov, ki jih (prostovoljno) prideluje, vsako leto je več držav, kjer jih lahko pridelujejo, vsako leto je več sort, ki jih lahko pridelujejo, vsako leto je več različnih koristi od njihovega pridelovanja.
Vprašanje je samo, koliko škode si bomo pri nas naredili, preden bomo spoznali, da GSR niso bavbav, ampak najkoristnejša poljedelska tehnologija, kar jih poznamo.
Nikolaj.
Američani so že skoraj vsi predebeli, Evropejci in Rusi tudi, celo med Kitajci je vsako leto bistveno več nevarno debelih, samo v Sloveniji še romamo na Triglav in jemo nekalorične gobe. Tako se meni bere tvoj argument, da se pri genetskem inžiniringu moramo zgledovati po ostalem svetu in da smo mi edini čudni.
Nismo edini in nismo čudni. V svetu je res na milione hektarjev posejanih z GSR, a tudi ozaveščenost, kaj točno GSO so, se povečuje. In vse več ljudi, ki si to lahko privošči, tega noče eksperimentirati na sebi. Jaz sem eden od teh.
P.S. Tudi škode ne bo, saj MON 810 ne prinaša koristi za slovenske razmere. (bori se proti nadlogi, ki jo pri nas učinkoviteje rešimo drugače)
Igor, glavno ti je povedal že Nikolaj. Ne vem pa zakaj si že drugič obrnil stavek, da klasična koruza ne škodi GS nasadom, kajti to sploh ni vprašanje.
Sam si pomagal dokazati, da GS nasadi ne škodijo klasični koruzi – torej je tukaj popolnoma nepotreben kakršen koli nadzor.
Igor,
kako pri nas rešujemo problem koruzne vešče?
Nikolaj.
Po krajši spletni odsotnosti sem preletel vmesne razprave in s svoje strani k povedanemu nimam kaj dodati – lahko bi se kvečjemu ponavljal. A ker se mi je v antispam polju zasejal “cankar”, sem primoran razpravljalcem zaželeti dobro skodelico (po želji G-modificirane) kave; še posebej Nikolaju in IgorjuĐ za (di)tirade, Aniki A.M. čestitke za (drugje brane) ditirambe, VojkuF pa za gostoljubje.
Anton, eko kmetje uporabljajo seme, ki ga sami pridelajo. Od kod pa naj bi ga dobili?
Gregor, opravičujem se za ponavljanja in tirade, a to se zgodi, ker se hočem s profesorji biotehnike pogovarjati v jeziku, ki je čimbolj podoben njihovemu in ga sam le delno obvladam.
> Igor, kako pri nas rešujemo problem koruzne vešče?
Konvencionalni kmetje s škropljenjem, ki je po mojem mnenju manjši riziko za zdravje, eko kmetje pa s sprijaznjenjem z nekoliko manjšim pridelkom.
>s škropljenjem, ki je po mojem mnenju manjši riziko za zdravje
Tule je komentar verjetno odveč.
>eko kmetje pa s sprijaznjenjem z nekoliko manjšim pridelkom
In mimogrede še z malce več mikotoksini v njem (guglaj fumonisin).
I rest my case;-)
Nikolaj.
Eh, ne morem si kaj, da ne bi še malo komentiral Igorjeve izjave o manjši škodljivosti škropljenja v primerjavi s koruzo Bt.
Za zatiranje koruzne vešče se med drugim uporablja deltametrin.
V varnostnem listu insekticida Decis 2.5 EC piše:
SESTAVA: deltametrin
TVEGANJE ZA ZDRAVJE
Strupeno pri vdihavanju in pri zaužitju.
Nevarnost hudih poškodb oči.
Povzroča opekline.
Zdravju škodljivo: pri zaužitju lahko povzroči poškodbo pljuč.
Draži dihala in kožo.
Hlapi lahko povzročijo zaspanost ali omotico.
Ponavljajoča izpostavljenost lahko povzroči nastanek suhe ali razpokane kože.
TVEGANJE ZA OKOLJE
Vnetljivo.
Zelo strupeno za vodne organizme, lahko povzroči dolgotrajne škodljive učinke na vodno okolje.
Strupeno za čebele.
Igor, a ti prepišem še učinke drugih insekticidov, s katerimi škropijo koruzo?
Nikolaj.
Nikolaj, lahko prepišeš še druge učinke, vendar zaresovcev o ničemer ne boš prepričal. Dokler imajo možnost v medijih napihovati že obstoječe strahove, jim racionalna debata pač ne ustreza. Odveč je tudi debata o tem, kaj sploh hoče Zaresova peticija prepovedati. Napisana je pač tako, da ni (preveč) v nasprotju z evropskimi direktivami, hkrati pa njenim pobudnikom omogoča demagoško pozicijo, češ da samo oni kaj vedo, medtem ko so nasprotniki zaresovske demagogije skorumpirani lažnivci.
Ervo, nimaš blage. Hvala bogu, da je Zares odprl debato, tako imamo priložnost svoja mnenja povedati še drugi, ne le plačanci Monsanta in zdogmatizirani znanstveniki. Prebral sem tudi peticijo, nič nočejo prepovedati, ampak v skladu z načeli transparentnosti in odprte javne razprave senzibilizirati javnost. Je pa res, da milo cvilijo znanstveniki, ki izgubljajo ne samo primat pri razlagi sveta, ampak tudi status v javnosti. Pa lapatavi provokatorčki, kot si ti.
Ja Nikolaj, vsa škropiva so strupi.
Zato preden nadaljujeva predlagam, da poskusiva poenotiti pri terminologiji. Kot predavatelju finančne matematike upam, da prepuščaš meni, da postavim definicijo tveganja. Kaj je želen rezultat in kaj je tveganje? Želen rezultat je zdrav potrošnik in zdrav pridelovalec. Žal zaradi teh strupov lahko pride do odklona od želenega rezultata: zastrupitve, smrti, kroničnih bolezni, alergij… Lahko pa tudi celo življenje kadiš kot Turk, piješ kot Štajerc in ti nič ni. Zato bi jaz tveganje definiral kot matematično upanje (expected value) škodljivih vplivov na zdravje. Pri tem teškim obolenjem in smrtnim primerom damo ustrezno visoko utož, alergijicam pa majhno.
Če sem malo hudoben in posnemam, kako jaz vidim tvoj način dokazovanja nerizičnosti GSO-jev, je podobno s konvencionalnimi sortami. Škropiva so hudi strupi, ampak poljščine le redko pridejo na mizo preden ne mine karenca. Pametni kmetje uporabljajo pri škropljenju ustrezna zaščitna sredstva (maske in podobno) in se na koncu hitro umijejo in je zato učinek strupa le minimalen. Torej gre za majhne verjetnosti ne pretirano hudih zdravstvenih težav. Suma sumarum tveganje je majhno in zanemarljivo.
Seveda sem se v zgornjem primeru zelo omejil le na nekatere vidike tveganja. Povsem sem pozabil na vrtičkarje, ki se večino ne zavedajo, s kako nevarnimi strupi se igrajo. Hitro boš uganil, da mene zgornja argumentacija ne prepriča, saj sicer ne bi v moji prehrani eko hrana imela večji delež od konvencionalne. Torej očitno računam, da tudi po karenci, ko strupa samega v rastlini več ni, še vedno ostanejo njegovi učinki. A so to kemikalije, ki nastanejo pri razpadu škropiva, ali pa škropiva spremenijo biokemične procese v sami jabki, tako da ni enaka in enakovredna tisti, ki ni šla skozi ta proces, puščam ob strani, a verjamem prehrambenim strokovnjakom, ki so zlasti pri jabkah opazili razliko v kvaliteti. Opazili in izmerili in tako potrdili mojo intuicijo.
Seveda obstajajo problemi tudi z eko pridelki. V njih se lahko razvijejo bolezni, ki jih v konvencionalni hrani ni. A na te bolezni smo se med evolucijo prilagodili in predstavljajo zelo znano tveganje. Zato je tveganje za zdravje pri konvencionalni pridelavi ob upoštevanju vseh (ne le najbolj neposrednih) neželjenih učinkov pri konvencionalni prehrani večje kot pri eko hrani.
Pa, da ne bo pomote. Nisem prehrambeni strokovnjak in vse to sem samo skiciral in ne dokazal. In sicer z namenom, da naredim korak naprej proti GSR.
GSR v naravi doslej niso obstajale. Zato ne vemo, kakšni neprijetni scenariji so možni. Ker v naravi niso obstajale, narava nima že izdelanih “avtoimunih” reakcij, s katerimi bi popravila škodljive učinke teh neželjenih scenarijev. Ker ne vemo, katera kronična degenerativna obolenja lahko katera GSR povzroči, se nanje ne moremo pripraviti. Ne moremo niti biti prepričani, da bodo ta obolonjena podobna tistim, ki jih povzroča gostiteljska rastlina niti organizem, ki je daroval gen. Lahko je nekaj čisto tretjega. Lahko so tudi grozljivi scenariji. Vsi vemo, da so doslej klonirane živali hudo smrt storile. Ti trdiš, da so vsi ti scenariji malo verjetni in da se nič hudega ni dogajalo niti za trdno zapahnjenimi vrati laboratorijev. A razmisli: te majhne verjetnosti je treba pomnožiti z velikimi utežmi. In vsota potem ni več majhna. Pa čeprav si odpravil vse majhne sumande, ki so pri konvencionalni hrani predstavljali alergijice…
Igor, vse, kar si v tej matematični operaciji naredil, je to, da si GSR do onemoglosti obtežil s svojim strahom.
Upam, da nisi jedel onih integralno pridelanih in s prepovedanim pesticidom škropljenih domačih hrušk, ki so jih vzeli iz prodaje. Ali z antibiotiki obogatenih jabolk iz ekološko zavedne GMO free Avstrije.
Nikolaj.
> Igor, vse, kar si v tej matematični operaciji naredil, je to,
> da si GSR do onemoglosti obtežil s svojim strahom.
Ja.
> Upam, da nisi jedel onih integralno pridelanih in s prepovedanim
> pesticidom škropljenih domačih hrušk, ki so jih vzeli iz prodaje. Ali z
> antibiotiki obogatenih jabolk iz ekološko zavedne GMO free Avstrije.
Ne, nisem.
Lep pozdrav, igor
Kronik, kaj pa je moratorij drugega kot prepoved? Očitno bolj slabo razumeš, kar prebereš …
Po drugi strani pa si dojemljiv za zaresovski novorek: demagogija se po novem imenuje “senzibiliziranje javnosti?! ROTFL
Tako opevana “odprtost za argumente” zaresovcem pomeni le priložnost za medijsko ponavljanje svojih neumnosti. Zaresovski jurišniki gredo za potrebe debate celo tako daleč, da znanstvenike, s katerimi se ne strinjajo, obtožijo skorumpiranosti. No, ta del si ti zelo nerodno (milo rečeno) nadaljeval v veselje, češ da “znanstveniki izgubljajo primat pri razlagi sveta”. ROTFL
Kot neodvisni opazovalec tudi jaz vprašam: katere substance uživate, da se tako “bojite”?
Zakaj Mojca G., ki je doktorica biokemije in molekularne biologije, trosi neumnosti o podganjih genih v solati? Vem, da bo tole argument ad hominem, pa vseeno. Zakaj gospa s tako izobrazbo v BTC-ju prodaja plenice? Ji politika vzame preveč časa?
jao jao folk, a se jst slučajn probavam ubadat s pridelovanjem koruze? NE, ker o tem nimam pojma in to opravilo pustim strokovnjakom iz tega področja, kmetom. Sam pa tut zato ne pametujem kmetu, nej ne sadi koruze ob polni luni, ker sm jst tko na netu prebrau (primer) in mu tut zaupam, da jo je uredu pridelu ter se držal nekih normativ… G. dr. Dolinar vam je lepo razložu kako in kaj je z GSO in če bi kdo izmed Vas realno meu kej pojma o tematiki (biokemija & genski inžinering), bi se kaj hitro strinju z njegovo oceno! Na konc konceu, tko kot je blo že povedano, use kar s temi postopki dosežemo je, da pospešimo umetno selekcijo, povedano laično, kot če bi prešaltal iz cliota na ferrarija. Aia, pa še ena zgodovinska zgodbica v premislek:
Par sto let nazaj (začetek industrijske revolucije) so v franciji odprl fabrko, ki je mela v proizvodno linijo uključene tut stroje. In raja, je čisti pop***, kao da bo zdej mn dela za njih, da bojo odpuščanja, itd. En tip z imenom Saboteur (al pa neki podobnga) je clo saboteru enga od teh strojev (od tod izvor besede). U končni fazi pa dons gledamo nazaj na ta dogodek in si loh sam mislmo: kere/a budale/a. za vse tisti, ki pa se s tem ne strinjate pa nazaj v kameno dobo z vami, ker točno te mašine so vam postavle comp u sobo, vs oblekle nardile auto za Vas…………….. Kaj mislte da bojo GSO nardil za človeštvo? The smart ones already know, but for the rest only time will tell, and consider this, history likes to repeat itself!!!
Aia kar se pa tiče zaresa, g. golibiča in te politične sodrge… oni bojo zmeri najdl načine kako pridobit volilce na njihovo stran, posledice njihovih odločitev jih pa ponavad prou mau brigajo, ker če bi raja bla za GSO, mislte da bi oni bli proti, oz. “zadržani”? in ravno to je problem naše politike, ker je brez hrbtenice, ni konkretna, in se obrača hitrej po “vetru” kokr loh riba plava. ampak pravo uprašanje tuki je, kdo je za to kriv? sigurn ne oni, za to smo krivi mi, ker take bedake volmo… če pa pride nekdo nov, ki bi loh delu bolš od njih, ga sam na hitrco diskreditirajo, folk temu laično vrjame, oni majo pa spet peskovnik zase…..
Pozdravljen, Kabul.
To zgodbo o saboterju ne poznam. Morda si jo celo pomešal s podobno zgodbo o Nedu Ludu, o kateri smo se učili v šoli. Lud (ja v srbščini je asociacija \”neki luđak\”) je vodil delavske proteste, v katerih so razbili predilni stroj, zaradi katerega so izgubili delo. A njegova reakcija ni bila tako zelo kretenska, kot nam danes to izgleda.
Kako bi se danes lotili istega problema? S stališča kapitalista, ki je kupil predilni stroj in tako nadomestil od stroja dražjo delovno silo, je ta izum pomenil velik napredek. Tu ni kaj za moralizirati, ta kapitalist je bil napreden človek. S stališča sto delavcev, ki so jih obljube o dobrih delovnih mestih zvabile v velika mesta, pa je ta isti stroj pomenil izgubo službe. Ker so se tudi ostali kapitalisti začeli ozirati po predilnih strojih to ni pomenilo le presežno ponudbo delovne sile in padanje urnih postavk pač pa tudi popolnoma brezpravno brezposelnost. Neuk priučen delavec se ni mogel kar sam prestrukturirati in naučiti nove obrti in dati tačas otroke v rejo.
Kako bi isti problem rešili danes? Kapitalistom bi seveda dovolili, da kupijo stroje. Obenem bi že pred nakupom strojev zahtevali new deal – novo družbeno pogodbo, v kateri obdavčili dobičke teh kapitalistov in s tem denarjem omogočili prešolanje teh delavcev in razvoj ustreznih industrij ali storitev, kjer bi oni lahko delali. Tako bi problem rešila močna država, ki je tedaj še niso imeli. (Tudi sodobne ZDA obrnejo nekajkrat večji del GDP-ja svoje države, kot je to veljalo za katerokoli takratno državo.)
Podobno je pri GSO. Kmetje na območjih, na katerih ima koruzna vešča v enem letu \”dve letini\” (dve generaciji), bi kmetje s sejanjem GSO koruze prihranili pri škropivih. Izgubili bi pa njihovi sosedje eko-kmetje, celotni ekosistem in celo tja do turizma bi segala izguba. Spet je na potezi država, ki naj onemogoči posameznikom, da profitirajo tako, da destabilizirajo ostanek družbe in s tem v končni fazi tudi sebe. V Sloveniji ima glede tega država še toliko lažjo nalogo, saj bi GSO koruza lahko bila ekonomična le v dveh primorskih dolinah, v ostanku Slovenije pa ne.
Tako ni čudno, da imamo podporo večinskega dela javnosti. In kaj je s tem narobe? Seveda v politiki lahko (oziroma je smiselno) izpeljati le tiste reforme, za katere imaš veliko podporo v javnosti. Moje politično prepričanje vsebuje tudi mnoga stališča, s katerimi sem v izraziti manjšini v slovenski družbi. Seveda teh stališč ne nameravam vsiljevati ostalim. Zares tako poskuša uveljaviti stališče, ki je že prevladujoče v javnosti in ima trdno oporo tudi v precejšnjem delu stroke. Demokracija je \”majority rule\” ob \”minority rights\”. Tu je večina zelo nedvoumna. In ne vidim, katere manjšinske pravice bi tu bile porezane.
Ne vem, v kateri stranki so bile poginule čebele (po TV je bilo), ampak res neverjetna zgodba.
Čebelar pripelje panje, čebele pa dobesedno umirajo na deski panja.
Baje da so krivi pesticidi na polju.
Upam, da se ne bo zgodila kakšna zgodba za človeka, bo kupil nekaj na trgu, bo pojedel in zaradi nevarnih pesticidov kar…kaput…
no tehnokratskega doletantizma (argument za mojo trditev je, citiram avtorja, primerjava “prešaltal iz cliota v ferrarija” z biokemijo in genskim inženiringom) podkrepljenega s strankarskim fanatizmom je dovolj na vseh mogočih in nemogočih forumih – kaj, ko bi stvari pričeli poskusiti razumeti mimo neokomunistične pripadnosti SDS in jih v tem smislu prenehali poenostavljati – črno-bele stvari niso in tudi omenjeni stroj v Franciji ni prinesel samo enobarvno prihodnjost. A je slučajno avtor zadirčnega prispevka o gensko spremenjeni koruzi član SDS ali kaj je razlog tega strankarskega nategovanja na razgledih o tematiki, ki samo v časih KPJ in SFRJ ima zraven politikantstvo. Dajmo malo možnosti argumentom takim in drugačnim, ki v demokraciji imajo svojo težo in kažejo kompleksnost bivanja na planetu. Smrad komunistične partije (pa čeprav ima drugačen predznak) v obliki prirejanja anket pa avantgardistov v družbi (omladinci) pa naj ostane na nekih drugih forumih. malo nam dajte mir s svojimi partijami – odganja svobodno misel in nam jemlje avtorje, ki imajo kaj povedati.
Izjemno zanimiva razprava o GSO. Mi o GSO Kazenski zakonik pa:
“Prepovedana tvorba živih bitij
114. člen
(1) Kdor izdeluje ali sodeluje pri izdelovanju ali poskusih izdelovanja ali križanja človeka ali drugih vrst, kar je za človeštvo škodljivo in prepovedano po predpisih in po mednarodnem pravu, se kaznuje z zaporom od petih do petnajstih let.
(2) Če gre pri dejanjih iz prejšnjega odstavka za ustvaritev človeškega bitja, ki je genetsko istovetno z drugim živim ali mrtvim človeškim bitjem, za ustvarjanje človeških zarodkov v raziskovalne, industrijske ali komercialne namene ali za zamenjevanje pomembnih človeških delov telesa ali organov, kar po predpisih in po mednarodnem pravu ni dovoljeno, se storilec kaznuje z zaporom od desetih do petnajstih let.
(3) Kdor opravlja genetske preiskave, ki lahko napovejo dedne bolezni ali omogočajo določitev nosilstva gena, odgovornega za bolezen, ali odkrijejo genetsko nagnjenost ali dovzetnost za bolezen, vendar se te preiskave ne opravljajo izključno v zdravstvene namene ali kot zdravstvene raziskave v zdravstvene namene, ali kdor pri opravljanju preiskav opusti ustrezno genetsko svetovanje ali s kršitvijo predpisov izvaja znanstvene preiskave na področju biologije in medicine, ki so prepovedane po predpisih in po mednarodnem pravu, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh let.
(4) Enako kot v prejšnjem odstavku se kaznuje, kdor pri raziskovanju na človeških zarodkih ogrozi integriteto ali življenje človeškega zarodka.
(5) Kdor omogoča dejanja iz prvega ali drugega odstavka tega člena s financiranjem, s tem, da daje na razpolago objekte, pripomočke ali tvarine za izdelavo živih bitij ali njihovo križanje, s pridobivanjem sodelavcev ali z drugačnim organiziranjem izdelave, se kaznuje z zaporom od treh do desetih let.”
Če sta prva dva odstavka še razumljiva pa
opozarjam na tretji odstavek, ki pri kriminalizaciji ne diskriminira med genskim raziskovanjem na področju medicine in nasploh v biologiji. Še več kot to 3. odstavek izrecno prepoveduje tovrstna raziskovanje, če niso v zdravstvene namene. Torej prepoveduje ustvarjanje GSO, ki niso v medicinske namene!? Da ne rečem, kaj pomeni “opusti ustrezno gensko svetovanje”?
Najmanj kar bi moral Šturm zapisati je “Kdor opravlja genske preiskave na človeku…” Vendar tega ne stori, zato se člen in še posebej tretji odstavek nanaša na katerekoli genske preiskave – na katerem koli živem bitju!
Kaj je predlog za začasni moratorij v primerjavo s prepovedjo genskega raziskovanja, ki ni izključno za medicinske namene?
Še to biologe sprašujem, kakšna je definicija “tvorbe živih bitij”?
Sedaj pa še kratek komentar na dr. Bohanca v zvezi s pozidavo kmetijskih zemljišč. Najprej kratka zgodba o tako imenovanih “nehotenih posledicah”. Sedanja razpršena in potratna poselitev je deloma tudi rezultat ortodoksne zaščite najboljših kmetijskih zemljišč pred gradnjo, ki prav zaradi ortodoksnosti ni zdržala. Kot veste je vse do nedavnega veljal zakon iz sredine 80tih let po katerem je bilo na območjih I. in deloma tudi II. kategorije prepovedana gradnja. Če pustimo vnemar kako so bila nekatera zemljišča razglašena za I. in II. kategorijo – je to pomenilo, da se je gradnja umikala na območja, ki niso bila v teh dveh kategorijah in se je razpršila. Ko pa je bilo neko zemljišče I. kategorije s treh strani že obkroženo z zidavo, je prej ali slej tudi to padlo. Počasi in neopazno, korak za korakom smo dobili neustrezno strukturo poselitve in gradnjo na najboljših zemljiščih.
Zato se v Zares zavzemamo za “kompaktno gradnjo”, tudi za kompaktiranje že obstoječih naselij, za rekultivacijo degradiranih območij in zelo selektivno poseganje v kmetijska zemljišča – ne glede na kategorijo. Predlagamo tudi finančne in urbanistične instrumente za takšno politiko – ampak to bi preseglo namene tega odziva.
PavelG, Zaresov predlog za moratorij je poceni demagogija, to smo že ugotovili.
ervinator: nič niste ugotovili. Vedno se zabavam ob besedni zvezi “poceni demagogija”. O moratoriju kaj več, ko bo znana njegova usoda v DZ.
Razlaga za PavlaG.
Demagogija je spodbujanje iracionalnih strahov, predsodkov in čustvenih odzivov pri prebivalstvu; a political strategy for obtaining and gaining political power by appealing to the popular prejudices, emotions, fears and expectations of the public. V primeru GSO gre za dokazano nepoznavanje osnovnih pojmov molekularne biologije za srednjo šolo (kar je razvidno v povezavi, ki jo je objavil Franc: http://www.ec.europa.eu/resear.....006_en.pdf). Zaresova peticija poleg tega zlorablja tudi nizko seznanjenost s stanjem v EU nasproti ZDA.
Poceni demagogija je demagogija, za katero ni potreben velik vložek. Zares jaha na široko razširjenem strahu, ki je enako prisoten po vsej EU, za peticijo pa je bolj ali manj le inkorporiral civilne iniciative že obstoječih društev. Peticija hkrati cilja na ortodoksno prestrašene (ki se tolažijo, da zaradi EU ne more biti radikalnejša) in zmerne skeptike, ki v njej še vedno vidijo tudi možnost umika zgrešene pozicije.
P.s.: Zaresova zabava je družbeno škodljiva.
Ervinator, v tvoji zanimivi priponki (stran 18) za GSO-je piše:
“GMO food is … characteristically regarded as risky, but not worth the risk.”
Medtem, ko evropsko javno mnenje odločno podpira uporabo metod genetskega inžiniringa v medicini, ocenjuje uporabo genetsko spremenjene hrane kot nepotreben rizik. Se ne bi mogel bolj strinjati. Čeprav bi me ti najbrž uvrstil kar med ortodoksno prestrašene (sem med drugim tudi podpisnik Zaresove peticije), se moje mnenje ne loči bistveno od evropskega povprečja. A si torej še vedno prepričan, da so tvoje oznake ustrezne?
Še nekaj. Seznanjenost z GSO-ji v Evropi, sodeč po anketi iz priponke, sploh ni slaba. No razen pri nekoliko hinavskem vprašanju, ali genetsko spremenjene rastline za razliko od navadnih vsebujejo gene. Prav zanima me, koliko vprašanih anketirancev bi vedelo odgovoriti, s katerim številom moramo pomnožiti znesek, da ga povečamo za 9%. Skratka, poznavanje problema je v Evropi dobro.
Od ZDA se Kanada in Evropa ločita le po odklonilnem odnosu do GSO-jev. To ni rezultat manjše izobrazbe in razgledanosti, pač pa manjšega bombardiranja s tovrstnim marketingom in manjše vpetosti v svetovne vojaške konflikte (v primerjavi z bio-orožji je GS hrana povsem nedolžna…).
Sem pa v prilogi opazil še nekaj. Medtem, ko pri nepodpori GS hrani ne odstopamo zelo od povprečja EU, je med vsemi 25-timi državami v Sloveniji najmanjša (najmanjša!) podpora kakršnemukoli raziskovanju izvornih celic. Je to morda kakorkoli povezano z referendumom, na katerem je bila zavrnjena pomoč samskim ženskam, da bi same dobile otroka?
@PavelG
Citirani tretji odstavek 114. člena novega KZ (na katerega je Državni svet izglasoval veto) govori o genetskih preiskavah, kar pa ni enako genetskim raziskavam. Izraz ‘preiskava’ v medicini in genetiki pomeni ‘testiranje’, ne pa raziskovanja. Predvidevam, da je zakonodajalec uporabil strokovni izraz, saj je že iz konteksta jasno, da gre za preverjanje prisotnosti genskih okvar, povezanih z boleznimi. Razen tega zakon govori o preiskavah, ki so prepovedane po predpisih in po mednarodnem pravu, ne pa o vseh preiskavah.
Genetsko svetovanje je razgovor, ki ga opravi strokovnjak s tistim, ki mu vzamejo vzorec za genetsko preiskavo. Na razgovoru mu razloži, kakšen je namen preiskave, kako preiskava poteka in kaj pomeni določen rezultat preiskave.
(3) Kdor opravlja genetske preiskave, ki lahko napovejo dedne bolezni ali omogočajo določitev nosilstva gena, odgovornega za bolezen, ali odkrijejo genetsko nagnjenost ali dovzetnost za bolezen, vendar se te preiskave ne opravljajo izključno v zdravstvene namene ali kot zdravstvene raziskave v zdravstvene namene, ali kdor pri opravljanju preiskav opusti ustrezno genetsko svetovanje ali s kršitvijo predpisov izvaja znanstvene preiskave na področju biologije in medicine, ki so prepovedane po predpisih in po mednarodnem pravu, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh let.
Državni svet je izglasoval veto zaradi celega kupa drugih členov, pri katerih so predlagane pestre rešitve. Večina svetnikov se najbrž ni pretirano poglabljala ravno v 114. člen. Zato je tu toliko večja odgovornost stroke.
Marko Dolinar, vaša interpretacija 3. člena se mi zdi na mestu. Bi lahko predlagali novo formulacijo tega člena (ga na novo ubesedili) tako, da bi bil bolj jasen?
Zakaj? Predstavljajte si namreč situacijo, ko vašega kolega kriminalisti povabijo na pogovor. Obvestijo ga, da je zoper njega vložena kazenska ovadba prepovedane tvorbe živih bitij po 3. odstavku 114. člena KZ. Naj se prime za trebuh, ali naj si hitro poišče odvetnika?
Mislim, da bi vsaj osnovna zakonodaja morala biti napisana v dovolj jasnem jeziku, da lahko vsak posameznik zase, za bližnje in ostale znance hitro opredeli, ali so kriminalci ali ne. In, če se člen kazenskega zakonika nanaša na vašo stroko, bi stroka morala podati mnenje. Ali pa vsaj nekaj posameznikov iz dane stroke.
Meni osebno bi ta člen bil dosti jasnejši, če bi dodali vsaj besedico “tiste” – tiste preiskave, ki… Verjetno bi bilo smiselno preformulirati celotni 114. člen z namenom, da vsi odstavki do zadnjega bili razumljivi.
Igor, tvoj odgovor potrjuje moje trditve: napisal sem, da je strah široko razširjen po vsej EU – ti odgovarjaš, da je Slovenija v povprečju. Še naprej trdim, da Zares demagoško jaha na strahu.
Ali genetsko spremenjene rastline za razliko od navadnih vsebujejo gene, ni hinavsko vprašanje. Primerjava z računstvom je slaba, saj se ljudje večinoma otepajo številk. Sklep glede raziskovanja izvornih celic je morda pravilen, kajti Italija je na prvem mestu.
Zares ne jaha na nobenem strahu, ampak daje ljudem možnost, da se sami opredelijo do tega, ali želijo tudi v prihodnje jesti hrano, ki je niso okužili GSO. Zares ne deluje pokroviteljsko kot nekateri znanstveniki, ki bi neukemu ljudstvu najraje zapovedali, kako naj mislijo in čutijo. V Zaresu ne govorijo o nikakršnih prepovedih – ervinatorji in drugi frankensteini bodo lahko tudi v prihodnje žvečili GSO, medtem ko se bodo drugi za ta korak še vedno lahko odločili.
Ervinator, demagoško bi jahali na strahu, če bi: prvič, Slovence bilo strah in drugič, če nas ne bi prav nič skrbelo. Ne prvo, ne drugo ne drži.
1.) Slovence (in nasploh Evropejce) ni pretirano strah GSO-jev. O nikakršni zgroženosti ne moremo govoriti. Ljudje GS hrano enostavno dojemajo kot nepotrebno tveganje. Podobno bi dajanje vozniških dovoljenj za avte petnajstletnikom tudi dojemali kot nepotrebno tveganje. Petnajstletniki ne potrebujejo nujno avtov, a bi zagotovo povzročali prometne nesreče približno dvakrat bolj pogosto kot osemnajstletniki.
2.) Člani naše stranke iskreno delimo zaskrbljenost zaradi nepotrebnega tveganja z GS posevki. Nismo dogovorjeni z Monsantom, da “kao” zahteva dovoljenje za sejanje GS koruze v Sloveniji, mi pa “kao” ne damo in potem ob priliki vrnemo uslugo. To bi bilo nepošteno. V Zaresu pa iskreno ne vidimo nobenih koristi za Slovenijo, če bi pri nas imeli GS posevke koruze MON810.
Klin, pa ravno Zares je stranka, ki znanstvenike – natančneje: akademsko sfero – najbolj zlorablja za svoje politikantske namene. Značilnost zaresovcev je (tako kot prej prej ldsovcev), da nestrinjanje s svojimi stališči razglašajo za nasprotovanje stroki, seveda ne samo v primeru GSO, na drugih področjih še bolj. Lapanje glede izbire hrane je le še ena demagogija, izbira je namreč omogočena z ustreznim označevanjem. Sumim te, da se preveč prehranjuješ s pesticidi …
@Marko Dolinar & PavelG
Toda tretjemu odstavku v KZ sledi četrti, ki se nanj sklicuje in govori o raziskovanju:
“(4) Enako kot v prejšnjem odstavku se kaznuje, kdor pri raziskovanju na človeških zarodkih ogrozi integriteto ali življenje človeškega zarodka.”
Veliko bolj ključna pa po mojem mnenju ne bo semantična razlika med preiskovanjem in raziskovanjem, ampak na koncu “svetovnonazorska” razlika glede definicije človeškega zarodka: ali imajo blastociste tak pravni oz. osebni status ali ne. Kolikor vem, nobena mednarodna norma, s katero – značilno – na veliko in popolnoma abstraktno operira zakon, tega ne pove. Razen nemara kakšen malteško-viteški kanon, če je (po novem KZ) sploh še dovoljena takšna pomisel…
Izbiro lahko z označevanjem zagotavljaš samo tako dolgo, dokler lahko nekaj označiš kot GSOjev prost prehrambeni izdelek. Predpogoj za to pa je, da je možno zagotoviti pridelavo GSOjev prostih poljščin.To pa je mogoče samo z vzpostavitvijo pravil o sobivanju – za kar si v tem primeru prizadeva Zares. To ni nobena demagogija, ampak boj za tvojo pravico izbire.
Klin, pridelava poljščin brez GSO v EU ni ogrožena, saj je pod skrbnim nadzorom – do sedaj je za pridelavo odobren samo en GSO, in še ta v Sloveniji ni verjeten. Zaresova peticija je torej neresna. Zares je civilne iniciative proti GSO vzela pod svoje okrilje zgolj zato, ker si od poceni demagogije obeta politične točke. Zanimivo je, da zaresovsko “odpiranje debate” tukaj prehaja v razpravo o tem, ali naj bo dovoljeno ogrožati življenje človeškega zarodka – kar pa z gensko spremenjenimi rastlinami sploh nima veze.
@Igor Đukanović
Seveda bi lahko 114. člen formulirali drugače, vendar imam občutek, da so o njem povedali svoje v Komisiji RS za medicinsko etiko (verjetno kar novi predsednik SAZU) in da predlagatelji zakona niso čutili nobene potrebe, da bi v razpravo o 114. členu vključevali še koga drugega.
V hipotetičnem primeru, ki ste ga navedli – da bi nekega raziskovalca ovadili zaradi prepovedanega ‘izdelovanja živih bitij’ po 114. členu KZ, bi bilo vsekakor zanimivo, kako bi tožilec uspel dokazati kaznivo dejanje po (verjetno) 1. odstavku tega člena, ki pravi:
“Kdor izdeluje ali sodeluje pri izdelovanju ali poskusih izdelovanja ali križanja človeka ali drugih vrst, kar je za človeštvo škodljivo in prepovedano po predpisih in po mednarodnem pravu, se kaznuje z zaporom od petih do petnajstih let.”
Dokazati bi morali namreč škodljivost za človeštvo in to, da bi tako dejanje bilo prepovedano po predpisih in mednarodnem pravu.
Osebno mislim, da je predlagani 114. člen že danes ovira za nekatere vrste raziskav, ki jih v Evropi in ZDA izvajajo ali resno načrtujejo, v naslednjih desetih letih pa bo ta člen morda tudi resen problem za raziskovalno delo in izvajanje zdravljenja ljudi v Sloveniji.
@Gregor Golobič
Res je, 4. odstavek govori o raziskovalnem delu (”Enako kot v prejšnjem odstavku se kaznuje, kdor pri raziskovanju na človeških zarodkih ogrozi integriteto ali življenje človeškega zarodka”) , vendar kaže, da bo raziskave izvornih celic v prihodnje mogoče večinoma opraviti na obstoječih celičnih linijah ali na izvornih celicah, izoliranih iz človeških (neembrionalnih) tkiv. Tako torej (upam) ne bo treba zahajati v neskončne razprave, kdaj se začne življenje in kakšne pravice imajo zarodki.
Bolj zaskrbljujoč je za moj nepravniški občutek 5. odstavek 114. člena, ki pravi, da “kdor omogoča dejanja iz prvega ali drugega odstavka tega člena s financiranjem, s tem, da daje na razpolago objekte, pripomočke ali tvarine za izdelavo živih bitij ali njihovo križanje, s pridobivanjem sodelavcev ali z drugačnim organiziranjem izdelave, se kaznuje z zaporom od treh do desetih let.” Sicer bi morali pravniki napeti vse sile, da bi dokazali škodljivost nastalih novih organizmov, vendar pa – če bi jim to uspelo – bi po tem odstavku verjetno država morala pozapreti precej svojih uslužbencev in precej vrhunskih raziskovalcev.
Pojma ‘izdelava živih bitij’ sicer še nisem srečal, bi pa znal biti precej raztegljiv, kar ni dobro. Ampak naj o tem kaj pove kdo, ki se spozna na pravo.
Zamrli razpravi posredujem spodnji mejl, mislim da pove vse.
************************
Spoštovan bralci!
Včeraj (četrtek 5.6.2008) je bila v parlamentu obravnava zakona, s katerim je stranka Zares želela doseči moratorij na gojenje GSO poljščin, do sprejema utrezne zakonodaje, ki naj bi to področje uredila. Takšen varnostni zadržek so že sprejeli Avstrijci, Švicarji, Francozi, Madžari, Romuni, in bi ga lahko tudi Slovenija, če bi za to obstajala politična volja ter zdrava pamet…
Seje so se s strani nevladnih organizacij udeležili predstavniki eko kmetov in biodinamikov (Boris Fras in Meta Vrhunc) kljub temu, da jih ga. Uhan, ki vodi odbor na sejo ni povabila. Vladajoča koalicija (SDS, NSI, SLS) nevladnim predstavnikom ni dala niti besede, zaradi česar je Cveta Zalokar Oražem (poslanka stranke Zares) sejo protestno zapustila.
Očitno je, da v vrstah politikov narašča nervoza zaradi vse večje medijske pozornosti, ki jo vprašanje GSO sproža. Očitno je tudi to, da vladajoča koalicija kljub političnim obljubam s katerimi si prizadeva za ekologijo, razvoj eko kmetovanja in zdravje prebivalstva, v praksi dela v interesu drugih opcij.
Kljub velikem številu popdpisov zaskrbljene javnosti je tako ministrer Podobnik bil mnenja, da ni razloga, da v primeru GSO ne bi zaupal izbranim strokovnjakom (za katere vemo, da močno zagovarjajo gensko tehnologijo).
Interesi so očitni tudi, ko gre za zakon o soobstoju GSO, ki je končno dobil zeleno luč iz Bruslja in je (kljub določenim luknjam) dovolj restriktiven, da bi v praksi gojenje GSO poljščin v Sloveniji bilo zelo zapleteno. Zato se vladi prav nič ne mudi, da bi zakon sprejela v tem mandatu, s čemer bo podaljšala stanje brezzakonja vsaj do poletja 2009.
Edina stranka, ki se trenutno aktivno prizadeva za uveljavitev varsnostnega pridržka na gojenje GSO je stranka Zares. Cveta Zalokar Oražem je včeraj predlagala sklep, da bo Slovenija spodbudila izvedbo znanstvenih raziskav o vplivih GSO na okolje, zdravje in živali. Tudi tega sklepa niso sprejeli.
Volitve so pred vrati.
Z večino prebivalstva, ki je odločno proti GSO je politični samomor, postaviti interese nekaj multinacionalk pred interese lastnega ljudstva. Ali se mogoče motimo?
Če nam bo uspelo v sodelovanju z mediji postaviti vprašanje GSO, eko pridelave, zaščite pred pesticidi v vrh zanimanja javnosti, boste videli kako bodo volkovi postali eko-jagenčki!
KAJ LAHKO STORITE?
Namesto peticij v parlament, naslovimo čim več vprašanj medijem. Prosimo jih naj stranke in vse kandidate povprašajo o teh življensko pomembnih temah! Oskrbimo jih z dokaznimi gradivi, da se ne pustijo odpraviti z demagoškimi odgovori. Poznate kakšnega novinarja!? Poskusite ga motivirati za omenjene teme!
Tudi če tako osebo ne poznate, jo mogoče pozna oseba, ki ji boste preposlali to pošto.
Dobra dokazna gradiva najdete na povezavah
strnjeno na:
http://www.zazdravje.net/razkrivamo.asp?art=52
http://www.zazdravje.net/razkrivamo.asp?art=1
če ste pripravljeni za bolj temeljito branje, je prava zakladnica informacij na:
http://www.ajda-vrzdenec.si/l3.....p;LANG=slo
Sanja Lončar
urednica novic Skupaj za zdravje človeka in narave
smov časih, ko je previdnostno načelo v Evropi zamenjalo načelo delovanja po dogodkih, ki se skriva v ozadju ameriške zakonodaje. manipuliranje na nivoju bioloških makromolekul je tehnologija, ki je tukaj in bo tukaj ostala. ponuja več možnosti, kot smo jih verjetno sposobni dojeti, v očeh malikovalcev profita (vrednosti, ki mora rasti) je tista, ki omogoča nadalnje razmnoževanje ljudi, ki pomenijo nižanje vrednosti cene delovne sile v produkcijski formuli in s tem najpomembnejši trend za bodoči profit. Gre samo za tehtanje vrednot – gledano na kvantitativno (profit) tehnologija prinaša nove možnosti popolnega poboja divjega življenja zaradi popolnega uničenja naravnih ekosistemov, gledano kvalitativno pa lahko posamezniku prinese možnosti ozdravitve nekaterih danes neozdravljivih obolenj, aktivnejše življenje v starosti,.. a sem razumljiv? Najprej je potrebno urediti z razmnoževanjem na planetu, prilčeti aktivno politiko ena družina en otrok (zaradi situacije na planetu, ki je prenaseljen in se na njem človeštvo eksplozivno razmnožuje) ter novm tehnologijam dopustiti vstop na področja, ki posamezniku prinašajo dobrobit. Sneti je pri tem potrebno očala ekonomije kapitala, kot ga razume Marx (vrednost, ki se mora oplajati) in stopiti naprej k naravi. Pri tem je hec, da bodo tudi v tem primeru vse ekonomske zakonitosti delovale – le njihova ibnterpretacija bo morala biti v smislu vrednot. ni vrednota, da vsi proizvajalci avtomobilov dosegajo vsako leto rekordne številke po številu proizvedenih avtomobilov – to je kvalitatina katastrofa – gre za pogubnost malikovanja kvantitete. odnos kolektivizem : posameznik.
zakaj? Za divje življenje, ki ga nekaznovano in mimo vseh etičnih (kolektivistična morala) norm divje pobijamo.
In to se odraža pri osvetljevanju sosedove spalnice v noči, celonočnih veselicah po katerih se pijani vouzniki po novem zakonu v stotnijah treznijo na premajhnih policijskih postajah. Vse se lahko poveže in vse je dosti bolj komplekso, če se hoče gledati celota, tehtati kvaliteta (to je tišina v okolju in tema v noči, sobivanje življenja, kjer ima vsako bitje svoj prostor,..) kako zelo se pri svoji oceni narave moti filozof Slavoj Žižek, ko govori o modi naravovarstva, ki da je ničevost intelektualnih inferiornežev, ki niso dojeli, da je naravno da človek planet vzame zase in da bo pri tem sledil v praksi uspešen kitajski model (komunitzem združen s sužnjelastništvom v imenu profia) pa nima smisla komentirati.
“Poznate kakšnega novinarja!? Poskusite ga motivirati za omenjene teme!”
Da ne bo vsak posebej hodil spraševat Golobiča in Kučana, naj si raje pomaga s seznamom tukaj: http://www.peticijazopercenzuro.com/?cenzura=6
Sicer niso vsi novinarji (vmes so tudi fotografi in upokojenci), ampak politične motivacije jim ne manjka.
Borut, hvala za obvestilo. Na e-novice “Za zdravje” sem naročen, a zgornjega maila nisem dobil. Ja, strinjam se z vsako besedo v njem. Edina moja pripomba je, da manjka ena vejica.
Ervinator, hvala za tvoj sicer nepopoln seznam novinarjev. Kar dve novinarki s tega seznama osebno poznam in za vsaj eno sem prepričan, da jo to tema zanimala. Poznam pa še tretjo novinarko, ki jo tema že sedaj zanima, a je na seznamu ni. Pa bivšo sosedo, ki je tudi ni na seznamu in je bo tema najbrž tudi zanimala. A za iztočnico si kar pomagal. Hvala.
Igor, seznam seveda ni popoln, je le v pomoč, da se Golobiča in Kučana nekoliko razbremeni operativnih vprašanj.