Prebivalci Tenetiš vztrajajo pri zahtevi, da je treba zapreti odlagališče za komunalne odpadke v njihovem kraju, v Neaplju je 150 meščanov protestiralo proti vnovičnemu odprtju smetišča, odpadke je morala pomagati odvažati celo vojska, mesta na Kitajskem se vse bolj dušijo v smeteh. Po podatkih statističnega urada je vsak Slovenec v letu 2006 v povprečju kup na odlagališčih povečal za 431 kilogramov odpadkov ali za 1,18 kilograma na dan. Količina komunalnih odpadkov v Sloveniji narašča, saj je v letu po ugotovitvah statističnega urada Slovenec v povprečju odvrgel na smetišče 422 kilogramov odpadkov ali 1,16 kilograma na dan. Če se bo ta trend rasti nadaljeval, in nič ne kaže, da se ne bo, bo vse več ljudi skozi okna svojih domov gledalo na odlagališča, ko jih bodo odprli, pa bo v njihova stanovanja prišel neprijeten osladen vonj po smeteh.
Odpadki vse bolj postajajo splošni problem, ki ne zadeva zgolj lokalnih skupnosti, ker morajo zagotoviti odvoz in odlaganje, ampak tudi industrije, trgovine in vsakega posameznika. Iz tega vidika so o odpadkih februarja lani razpravljali poslanci evropskega parlamenta. Strinjali so se, da je treba do leta 2012 izvesti ukrepe, da se količina odpadkov ne bo več povečevala, po letu 2020 pa se morajo kupi smeti začeti zmanjševati. To je po njihovem mnenju mogoče zagotoviti z večjo predelavo, saj je zdaj od pol tone odpadkov, kolikor jih na leto v povprečju odvrže Evropejec, reciklirana manj kot tretjina, hkrati pa količina odpadkov raste hitreje kot bruto domači proizvod.
Parlament zahteva, da države članice v 18 mesecih po začetku veljavnosti direktive pripravijo nacionalne programe preprečevanja nastajanja novih količin odpadkov in do leta 2012 stabilizirajo nastajanje odpadkov na količino iz leta 2008. Do leta 2010 naj bi se določili tudi cilji za zmanjševanje nastajanja odpadkov do leta 2020 in pripravili akcijski načrti za nadaljnje ukrepe na evropski ravni, zlasti za spremembo sedanjih potrošniških vzorcev.
Poslanci postavljajo tudi ciljne vrednosti za ponovno uporabo in recikliranje odpadkov. Tako naj bi države članice do leta 2020 dosegle vsaj 50-odstotni delež ponovne uporabe in recikliranja pri trdnih komunalnih odpadkih in 70-odstotni delež pri gradbenih odpadkih, odpadkih, ki nastanejo pri rušenju objektov, industrijskih odpadkih ter odpadkih iz proizvodnje.
Slovenska poslanka v evropskem parlamentu Mojca Drčar Murko je med drugim izpostavila, da je treba že v procesu načrtovanja in proizvodnje izdelkov zagotoviti, da bodo ti razgradljivi in ne bodo končali na odlagališčih, ampak se bodo kot surovine vrnili nazaj v tovarne za proizvodnjo novih izdelkov.
Ugotavljamo, da so tiste države, ki so najuspešneje zmanjšale odvisnost od odlagališč, ta cilj dosegle s kombinacijo recikliranja, biološke obdelave odpadkov, denimo kompostiranja, in uporabe odpadkov za proizvodnjo energije, pod pogojem da specializirane naprave izpolnjujejo zahtevne kriterije glede izpusta škodljivih plinov. Če izpolnjujejo pogoje, naj dobijo priložnost, da so priznane kot naprave za pridobivanje energije, namesto da bi bile na dnu hierarhične lestvice ravnanja z odpadki izenačene z odlagališči. Hierarhijo povezujemo s kriterijem življenjskih ciklusov proizvodov. Uvedba takega načina razmišljanja je prispevek k trajnostni naravi virov in surovin. Je pristop, ki v odpadkih ne vidi le škode in tveganja za okolje, temveč tudi potencialno varčevanje z naravnimi viri. Analize življenjskih ciklusov pa naj bodo dopolnjene z izračuni stroškov in dobičkov, ki usmerjajo operaterje pri izbiri vrst ukrepov.
Razvoj tehnologij za recikliranje odpadkov in zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov pa ni zanimivo samo za industrijska podjetja. Britansko trgovsko podjetje Tesco namerava, kakor je poročal časopis Independent, recimo vložiti 25 milijonov funtov v inštitut za trajnostno potrošnjo, ki bo del univerze v Manchestru in se bo ukvarjal z raziskavami in razvojem zelenih tehnologij in strategij, kako potrošnike prepričati, da bodo kupovali zeleno. Poudarek bo sicer na raziskavah in razvoju tehnologij za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.
Tesco’s chief executive, Sir Terry Leahy, said the retailer can maintain profitability while producing less carbon. “The global threat from climate change is now clearer than ever,” he said. “The scientific evidence has hardened. We need to move from a high- carbon to a low-carbon economy, but the answer is not ‘do not consume’. It is intelligent consumption.”
The SCI is expected to become a focal point for the next generation of researchers, policymakers and advisers in the area of sustainable consumption through a postgraduate training programme, Tesco said. Mr Leahy said he was prepared for academics to reach conclusions that he “didn’t like” and said the research would be available to other retailers, manufacturers and think-tanks.
Alan Gilbert, the university’s president and vice-chancellor, said: “This is independent research. The industry partner has a right to talk to us about what problems it wants to have addressed, but it cannot manipulate the findings.”
Eden od pomembnih razlogov za povečevanje kupov smeti na odlagališčih je nedvomno tudi dejstvo, da je velikokrat ceneje kupiti nov stroj kot popraviti starega, čeprav mu je pravkar potekla garancijska doba. Slovenska vlada je potrdila sedem okvirnih programov za ravnanje z odpadki. Trem je veljvnost potekla konec leta 2006, dvema konec lanskega leta, dvema pa še letos. Zadnje poročilo o ravnanju z odpadki je na spletni strani ministrstva oziroma agencije za okolje objavljeno za leto 2004.
Premier o smeteh
Po novi nemirni noči v neapeljski četrti Pianura, kjer prebivalci zaradi pomislekov glede vpliva na javno zdravje ostro nasprotuje vnovičnemu odprtju odlagališča smeti, si italijanski premier Romano Prodi prizadeva za celovito rešitev krize s smetmi v Neaplju in širše v celotni deželi Kampaniji. Na krizni seji naj bi vlada poskušala oblikovati paket ukrepov, kako odstraniti preko 110.000 ton odpadkov, ki so se v zadnjih tednih nagrmadili v deželi.
http://24ur.com/naslovnica/nov.....1199791718
Dnevnik: Se bo Domžalam zgodil Neapelj?
\”Smo v nehvaležnem pat položaju, a bom naredil vse, da že ta teden pride do sestanka na najvišji ravni in končno rešimo domžalsko smetarsko zgodbo,\” je bil na obisku poslanske skupine SDS v Domžalah odločen poslanec Robert Hrovat, ki je v smetarski zgodbi udeležen tudi v vlogi predsednika KS Dob, kjer občani deponiji večinsko nasprotujejo.
\”V Dobu, kjer so nam dovolili začasno odlaganje do kote 350, čeprav že odlagamo na višini 351 metrov, bomo odpadke vozili največ do konca meseca. Če vlada potem ne potrdi predlaganih cen novih storitev, se nam lahko zgodi Neapelj, lahko pa bi jih stresli tudi pred vladno poslopje,\” je povedal domžalski župan Toni Dragar in opomnil vlado, naj jim dovoli poskrbeti za lastne smeti, če zanje na poskrbi sama. \”Če so smeti občinska zadeva, naj nam da v roke škarje in platno in bomo v enem mesecu vse uredili,\” je bil odločen. Pojasnil je, da bi zavlačevanje z odobritvijo novih cen domžalski proračun olajšalo za poldrugi milijon, druge občine pa med 300 in 400 tisočaki, kar bi seveda za vse pomenilo pravo katastrofo. V tem primeru bi jim preostala le tožba vlade, vendar tudi s tem nimajo dobrih izkušenj, saj so zaradi molka organa, ki je zavrnil okoljevarstveno dovoljenje, na upravno sodišče vložili tožbo že pred pol leta, pa še vedno ni odgovora.