Slovenec poje 10 kilogramov manj kruha kot pred desetimi leti

V Sloveniji je več kot 400 pekarn, ki na leto spečejo okrog 135 ton kruha in pekovskega peciva. Več kot polovico ga zamesijo v velikih industrijskih pekarnah, med katerimi ima največji tržni delež Žito – prek povezanih družb okrog 30 odstotkov. Eden največjih problemov slovenskih pekov je zmanjševanje prodaje, saj je prebivalec Slovenije po statističnih podatkih pred 10 leti na leto pojedel 70 kilogramov, zdaj le še 60 kilogramov kruha. Prej ga je zvečer ostalo na policah 3 do 4 odstotke, zdaj že okrog 15 odstotkov, kar na leto znese 15 tisoč ton. Hkrati ko peki povečujejo ponudbo kruha, kar seveda dodatno stane, imajo vse večje stroške tudi s kruhom, ki ga ne morejo prodati. Ti stroški so eden od pomembnih razlogov, da je kruh v Sloveniji vse dražji.

Žito kot največji ponudnik moke, kruha, testenin in pekovskih izdelkov v Sloveniji, ima v svoji skupini Pekarno Vrhnika, Kruh Pecivo, Dolenjske Pekarne, Žito Gorenjko, mariborski Intes, Šumi in še manjšinski delež (26,3 odstotka) v Mlinopeku iz Murske Sobote. Za pripojitev mariborskega živilsko-predelovalnega podjetja Kruh pecivo je družba Žito dobila soglasje urada za varstvo konkurence 9. avgusta 2001.

Da je Pekarna Vrhnika kot odvisna družba kupila 17-odstotni delež v ajdovskem Mlinotestu, je uprava Žita prek spletnih strani ljubljanske borze potrdila 10. maja 2004. Urad za varstvo konkurence pa je 16. julija 2004 potrdil pripojitev družbe Intes k Žitu. To je bila v bistvu formalnost, saj se je družba Intes že leta 2002 združila z družbo Žito Mlini, je pa zanimiva utemeljitev urada, zakaj povzavi ne nasprotuje.

Urad je ugotovil, da do prekrivanj dejavnosti družb skupine Žito ter družbe Intes in njenih odvisnih družb prihaja na področju mlinarstva (proizvodnja in prodaja pšenične moke) in testeninarstva (proizvodnja in prodaja trajnih testenin), ter da poleg tega obstojijo vertikalne povezave med dejavnostjo družbe Intes (proizvodnja pšenične moke) in dejavnostmi družb skupine Žito, ki od Intesa nabavljajo pšenično moko za proizvodnjo proizvodov na trgih pekarstva, svežih slaščičarskih izdelkov in zamrznjene hrane. Urad je kot upoštevna trga določil trg pšenične moke in trg trajnih testenin v Republiki Sloveniji.
Ob upoštevanju različnih dejavnikov je Urad ugotovil, da se na upoštevnem trgu pšenične moke v RS konkurenčni pritisk povečuje, zato koncentracija na tem upoštevnem trgu ne bo povzročila izločitve ali bistvenega zmanjšanja učinkovite konkurence.

Dolenjske pekarne je Žito prevzelo junija 2006, ni mu pa uspel prevzem Mlinotesta, ima pa v tem podjetju 24,99 odstotka delnic. K temu deležu je treba prišteti še 17-odstotni delež žitove odvisne družbe Pekarna Vrhnika, kar pomeni, da ima največje mlinsko-pekarsko podjetje v državi v Mlinotestu dejansko 42 odstotkov delnic. Za prevzem Mlinotesta se je lani neuspešno potegovala tudi Pekerna Blatnik, ki je v družinski lasti. Ta Pekarna je poskušala prevzeti tudi Žito. Največji lastniki Žita so Kapitalska in Odškodninska družba (15 ozroma 12 odstotkov delnic) in skupina KD Matjaža Gantarja (23 odstotkov).

Pekarna Grosuplje pa slovenski trg s kruhom obvladuje prek Mercatorja, saj je njegova odvisna družba. Celjsko regijo obvladuje Klasje Celje , ki je oktobra 2005 svoje delnice umaknilo iz borzne kotacije. Klasje je lastniško povezano z mariborsko pekarno Jager in s Ptujskimi pekarnami. Na notranjskem je ena od večjih pekarn Pekarna Postojna, ki je sicer v lasti treh družbenikov.

Janez Bojc iz skupine KD, ki je član nadzornega sveta Žita, je po letošnji skupščini družbe, ki je bila julija, po pisanju Financ podprl povezavo med Žitom in Mlinotestom. Konsolidacija je v pekarski panogi po njegovih besedah nujna, zato lastniki povezovanje Žita in Mlinotesta močno podpirajo. Torej lahko med peki pričakujemo nove povezave, ali bodo na račun prihrankov prenehali dražiti kruh, pa ni slišati.

 pošlji  pošlji     natisni  natisni

odzivi: 1 na “Slovenec poje 10 kilogramov manj kruha kot pred desetimi leti”
  1. pimpeldragonar je rekel/rekla:

    Se pa povečuje podaja moke ker pri teh cenah kruha nas vedno več peče kruh doma. Pa ne kot Grnovšek v krušni peči ampak v mašinci v kateri spečeš iz pol kilograma moke 750 gramov svežega, rahlega kruha brez konzervansov in barv za “polnozrnati kruh”,

odziv

Spam Protection by WP-SpamFree

PREBERITE ŠE
darja, ponedeljek, 2. marec 2009 

Objava nekonsolidiranih nerevidiranih poslovnih rezultatov slovenskih borznih družb za leto 2008 kaže predvsem veliko zmanjšanje dobičkov in velike izgube zaradi znižanja tečajev delnic, nekatere pa so tudi zelo povečale zadolženost. S povečanjem čistega dobička za 17 odstotkov v primerjavi z letom prej se lahko pohvali le novomeška Krka. Od drugih družb, ki so objavile nekonsolidirane nerevidirane poslovne rezultate, se Krka razlikuje tudi po tem, da je objavila podatke o raziskavah in razvoju. Toda Krka je zelo odvisna od prodaje v [...]

darja, torek, 10. marec 2009 

Nemčija, največja gospodarska partnerica slovenskega gospodarstva, je zelo odvisna od izvoza. Od naročil nemških podjetij pa je v največji meri odvisno, ali imajo slovenska podjetja dela, ali lahko plačujejo zaposlene in državi plačujejo davke in prispevke, ta pa s tem denarjem financira šolstvo, zdravstvo, javno upravo, policijo, izplačuje pokojnine in nadomestilo za brezposelnost, socialno pomoč, financira druge javne dejavnosti. Če Nemci svojih izdelkov nimajo kam prodati, slovenskim podjetjem ne pošiljajo naročil. Nemški izvoz pa je januarja spet upadel – že [...]

darja, sobota, 18. april 2009 

Prav neverjetno je, kako slovenske varuhe nacionalnega interesa malo zanimajo podjetja, ki so v lasti finančnih holdingov in jim ti za odplačilo posojil dobesedno že lupijo kožo. Kaj pomaga ohraniti Mercator v slovenskih rokah, ko pa DrogaKolinska, Fructal, Radenska, Pivovarna Laško, Pivovarna Union že več let ne morejo razvijati svojih blagovnih znamk, vlagati v izboljšave tehnologije in postopkov proizvodnje, v razvoj novih živil in pijač, ker morajo vsak evro dati za vračilo posojil, ki so jih njihovi lastniki najeli za [...]

darja, torek, 11. november 2008 

Družba MIP ni več plačilno sposobna, ugotavljajo nadzorniki. Financam so v družbah Celjske mesnine in Meso Kamnik potrdili, da je v hudih težavah celotna mesnopredelovalna industrija v Sloveniji. Ker morajo rejci na plačilo za svojo živino, ki jo prodajo slovenskim mesarjem, čakati vsako leto dalj časa, so jo začeli prodajati v Avstrijo, saj tam denar dobijo takoj. Če je treba oziroma so prisiljeni, slovenski živinorejci torej znajo hitro najti trg. Da slovenska živilska industrija z ustrezno poslovno strategijo in razvojem [...]

vojko, ponedeljek, 7. september 2009 

Shema ni dosegla pričakovanih učinkov. Prvi razlog je ta, da kreditna aktivnost bank ni bila nižja samo zaradi omejenosti razpoložljivih virov, ampak tudi zaradi zmanjšanja povpraševanja po posojilih. S tem mislim posojila, ki dosegajo kreditne standarde, in ne povpraševanja vsepovprek. Ukrep je sicer naravnan v pravo smer – v zmanjševanje asimetrije informacij, saj banke v kriznih razmerah težje ocenjujejo sposobnost kreditojemalca. Problem je nastal v izvedbi jamstvene sheme. Treba se je zavedati tudi, da banke, kot ocenjevalke kreditnega tveganja, same [...]