Nikoli ne bomo izvedeli, koliko ljudi so maja leta 1945 pobili in zakopali v protitankovske jarke na Teznem pri Mariboru. Prav tako ne bomo izvedeli, kdo so bili ti ljudje, kako jim je bilo ime, koliko je bilo med njimi mobiliziranih in nedolžnih, koliko je bilo morilcev, posiljevalcev in roparjev. Menda so bili večinoma Hrvatje in Srbi, domnevno pripadniki ustaških in četniških enot. Bili so ljudje, zdaj so tam le še kupi kosti, pomešani z zemljo in žico.
Gotovo je danes še nekaj tistih res zagrizenih, ki nikoli ne bodo priznali, da so med vojno in po njej pobijali tudi nedolžne ljudi. Češ, če so jih pobili, so že vedeli zakaj, z obveznim dodatkom, da so bili to pač takšni časi. Seveda so bili, pa je kljub temu jasno – poboji ljudi po vojni so bili zločin, zločin ostajajo za vedno, četudi ni bil zanj nihče obsojen in verjetno tudi ne bo.
Ampak – upor proti okupatorju bo prav tako ostal upor. Tako kot bodo izdajalci in kolaboranti ostali to, kar so bili – izdajalci in kolaboranti.
V naslednjih letih bodo prišli na dan novi dokumenti, ki bodo razkrili to in še kakšno temno plat iz tistega obdobja. Prodorni preiskovalni zgodovinarji pa bodo poskrbeli, da bomo kaj več izvedeli tudi o nesrečnih žrtvah in njihovih krvnikih na Teznem, tem delu štajerskega ‘morilskega epicentra Evrope’ in ’slovenskih polj smrti za nekaj Srebrenic’.
V Sloveniji imamo več kot očitno nekaj Srebrenic. Ni pretiravanje, če rečem, da jih lahko naberemo deset. Po koncentraciji totalitarnih, komunističnih zločinov bo Slovenija nedvomno fenomen. Ta zločin je mednarodni javnosti prikrit in šele počasi v vsem obsegu vstopa tudi pred slovensko javnost. V odzivih na Tezno se vidi, da so slovenska polja smrti mednarodni fenomen. /…/ Panonski, štajerski pas (s Celjem in Zidanim Mostom) je bil nedvomno morilski epicenter Evrope. Ko bo topografija morišč dopolnjena s topografijo mučilnic, zaporov, različnih taborišč in ostalega norenja, bomo prišli do sklepa: hvala bogu, da tega ni več.
Zločin na Teznem ne bo ne večji ne manjši, če bodo izkopali in prešteli vse kosti, kolikor jih leži tam. Nič manj strašljiv ne bo, četudi bi ga bilo ’samo’ za eno Srebrenico. Grobišče na Teznem ne bo nič manj grozljivo, če bo ’samo’ eno največjih, ne pa tudi največje. Noben primernik ali presežnik mu ne more ničesar dodati ali odvzeti. Tudi s spodobnim pokopom nesrečnikov, ki so jih tam pobili, zločin ne bo nič manjši.
Bilo bi dobro, če bi vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč v Sloveniji (!) zagotovila ves potreben denar, tehnična sredstva, kadre in vse drugo za kar se da hitro in izčrpno raziskavo povojnih pobojev. Da bi bilo čim manj prostora za njihovo licitiranje in dnevnopolitično instrumentalizacijo.






Res je, zločin ni nič večji in nič manjši, če je žrtev za eno ali nekaj Srebrenic. Ne morem pa se znebiti občutka, da se dežurni preiskovalni zgodovinar kljub navidezni zgroženosti ob svojih izjavah o “morilskem epicentru Evrope, fenomenu po koncentraciji totalitarnih, komunističnih zločinov” obnaša kot nekdo, ki je našel dolgo iskano dragocenost …
Dežman nima nobene poklicne ali moralne avtoritete, da bi govoril o teh stavreh. Primerjati taktane dogodke s Srebrenico?? to je noro, noro za enega zgodovinarja, nekaj najbolj normalnega pa za aparatčika, konvertita, vernika…
Takrat se je pobijalo po celi Evropi, samo mi pa sedaj to razkopavamo. Takrat se je šlo za obstoj civiliziranega sveta, v Srebrenici za najbolj nizkoten genocid.
sej se ne gre tukaj za moralno avtoriteto… gre za dejstvo, da so nekateri morili množice ljudi – tako nam je vsem jasno, da je Hitler bil bad guy – ti nasi Hitlercki pa so nam “neznani” oz. jih zamenjujemo s heroji… pomoje je poanta vsega tega ravno to… in nehajmo ze z levo, desno in sredinsko pocizijo… to nima nic skupnega z dejstvom, da so med nami morilci – pa mi je cist vseeno al so rdeci, crni al pa kameleoni;)
“Takrat se je pobijalo po celi Evropi, samo mi pa sedaj to razkopavamo.”
Nikjer v Evropi ni takšen delež prebivalstva končal pred puškami rojakov kot pri nas. Primerjati takratne dogodke s Srebrenico je še kako na mestu. Saj ne govorimo o Atili ali rimskem razdejanju Kartagine. 20. stoletje! Te stvari so se dogajale pred 60. leti, marsikdo se teh dogodkov živo spomni, zato je vsak poskus relativizacije povojnih pobojev češ bili so drugi časi, norost.
Številke same so dovolj zgovorne.
Govori se o 60.000 – 80.000 ubitih v Teznem.
V Hiroshimi je bilo ubitih 70.000 ljudi.