vojko, petek, 3. september 2010 

Pogledi Slovenije? Prizorišče je res podobno Sloveniji: stotine metrov med seboj zavarjenih železnih profilov, ki kot da so jih prinesli z nekega gradbišča (na katerem je investitorju zmanjkalo kreditov) in po sili razmer uporabili za podstavek polkrožne rdeče plošče in zaslonski zid ter nekaj še neuporabljenih lesenih lat, nemarno postavljenih za ozadje … Pogledi pa, pogledi pa so (bili) usmerjeni nazaj, vse tja do leta 1991; o prihodnosti skoraj ni bilo besed, odštevši napoved tožbe in oceno, kdaj bi lahko prišlo do javne obravnave. Pogledi Slovenije? Slovenija se pravda na prizorišču spodletele zgodbe o uspehu-torza svetilnika 21. stoletja-za priložost neizkoriščene krize.

IZBRANO
Independent
There are many who still wish the 79-year-old mogul well, hopeful that he is at the vanguard of a cultural shift that will save newspapers. Yet elsewhere there is dismay among analysts, advertisers, publicists and even some reporters on the papers.
Economist
The internet is so large and so widely used that countries, companies and network operators want to wall bits of it off, or make parts of it work in a different way, to promote their own political or commercial interests. Net is losing some of its openness and universality.
Chronicle
Destructive cultural trends lurk behind the decline of readerly ambition and student stamina. One is the expanding cultural bias in all writerly media toward clipped, hit-friendly brevity—no longer the soul of wit, but metric-driven pith in lieu of wit.
OBVESTILO
Zaradi večjih vzdrževalnih del in nadgradnje sistema je dostop do strani že nekaj dni občasno oviran. Potrebujemo še nekaj časa.
Hvala za potrpežljivost in razumevanje!
Vreme
/by Teofil Pančić/ Određene forme "multikulturalizma" su način da nacionalizam, doduše pomalo okrezubljen, bezbedno preživi ova vremena. Kao pripadnik kodifikovane "manjine", osobito etničke, trebalo bi da sav svoj politički identitet gradite na samoj činjenici pripadnosti određenom "manjinskom" etnosu.
Spiegel
With so many of their media sources controlled by the state or government-friendly oligarchs, Russians have turned to their bloggers to keep informed and give voice to their grievances and concerns. But many of those in power are now seeking to impose rigid limits on online freedom.


ciceron.jpg
ZAPISANO
ZDA opuščajo american way? In kakšna je evropska pot?

Najprej je Paul Krugman v avgustovskih kolumnah kritiziral kongres, centralno banko in administracijo zaradi brezbrižnosti in neaktivnosti ob vse slabših kazalnikih (med drugim grozeče naraščajoči brezposelnosti) ameriškega gospodarstva. Predsednika Feda Bena Bernankeja je v tem okviru med drugim spomnil, kakšne nasvete je svojčas dajal japonski centralni banki, zdaj pa v podobnih razmerah v ZDA na čelu denarne oblasti molči in ne ukrepa.

Janez Posedi ‘ma Boruta Pahorja rad

Če je slovenski BDP leta 2008 znašal 37,3  milijard evrov, lani pa 34,3, bo ob podmeni enoodstotne rasti letos znašal 34,6 milijarde evrov. Res, okrevanje, ki ‘ni tako silovito in strumno, da bi poslej lahko živeli brez skrbi‘, toda za predsednika vlade Boruta Pahorja vendarle zadostno, da ob njem napove rast plač v realnem in javnem sektorju in napleteniči še nekaj podobnih o rasti blaginje ‘naših ljudi’ in zmanjšanju javnofinančnega primankljaja. Ne prvič in ne zadnjič, a na vrhuncu plačnega spora s sindikati javnega sektorja še malce bolj nespametno kot običajno.

Premajhne kmetije, prenizki donosi, nezadostna samooskrba – Je kruh res zato drag?

Ali v Sloveniji kmetje res pridelajo tako malo pšenice in žit nasploh, da je treba takoj, ko se dvignejo njihove cene na svetovnih borzah, začeti govoriti o podražitvah kruha? Samo kak mesec prej, v času žetve, so se slovenski kmetje pritoževali nad prenizko odkupno ceno pšenice, pa noben pek in trgovec takrat niti pomislil ni, da bi na tej podlagi pocenil kruh, saj je imel surovino doma na voljo po nižji ceni. Je res samooskrba s slovensko pšenico in žiti tako nizka, da so peki v veliki meri odvisni od uvoza in s tem od ponudbe in cen na svetovnem trgu? In če slovenski kmetje pravijo, da predelovalci uvažajo madžarsko pšenico, ki je še cenejša od slovenske, bi to spet moral biti razlog za pocenitev kruha in ne podražitev.

Od koga je Rusija podedovala več: od Bizanca ali od Zlate horde

Zgodovinar in akademik Jurij Pivovarov je imel na ruskem programu Kultura predavanje pod naslovom Tradicije ruske državnosti in modernost, ki jo je v skrajšani obliki na papir (zaslon) prenesla tudi Komsomolskaja Pravda. V svojem predavanju se je akademik posvetil vprašanju ruske državnosti in poudaril nekaj pomembnih vprašanj, ki bi morala zanimati vsakega opazovalca dogajanj v Rusiji, sploh pa poskusov vzpostaviti bolj demokratičen in moderen političen sistem.

Ni zaželeno, da bi vedeli, kaj jemo

Industrija noče, da bi vedeli, kaj jeste, kajti če bi to vedeli, ne bi več hoteli jesti. Ko potrošnik pride v trgovino, ima občutek, da ima veliko izbiro, v resnici pa trg s hrano obvladuje le nekaj velikih družb. To sta dve sporočili filma Hrana, ki ga predvajajo v ljubljanskem kinu Dvor. V filmu je med drugim tudi prikazano, kako družba Monsanto, ki je največja ponudnica gensko spremenjenih rastlin (GSR), na podlagi patentiranja semen prevzema nadzor nad proizvodnjo hrane. Nihče v Monsantu ni hotel stopiti pred kamere, svoja stališča so objavili na svoji spletni strani, kjer vse očitke iz filma zavračajo.

KRATKO, POVZETO IN PREJETO
vojko, petek, 3. september 2010 

Po glasovanju na Spieglovi spletni strani je favorit Lukas Podolski, precej tesno za njim pa je Franz Beckenbauer. Meni so všeč tudi nekateri, ki se niso uvrstili v ožji izbor nemških nogometnih modrosti letošnjega leta. Takšen je nogomet, ne izpadejo vedno duhoviti.
Nimam pojma. Vprašaj Löwa, tudi on ne ve.
Franz Beckenbauer, nogometna legenda
Preprosto sanjsko. Ena na ena, kako gre ta proti dvema.
Jürgen Klinsmann, nekdanji nogometaš in nemški selektor

vojko, petek, 3. september 2010 

Če bi bila Slovenija malo večje podjetje, denimo Slovenija, d. o. o. (v lasti zadnjih dveh predsednikov vlade in neznanega advokata kot tihega solastnika), bi morala razglasiti insolventnost. Vseh osem milijonov evrov dnevne izgube, kar znese skoraj tri milijarde evrov na let!, ki jo ustvarja sedanja uprava (vlada), lastniki pač ne bi mogli pokriti z novimi posojili, saj se je to podjetje neprimerno zadolževalo vsa zadnja leta in bi (je) že izgubilo mednarodno kredibilnost. Slovenija je zadnjič pozitivno poslovala leta [...]

vojko, četrtek, 2. september 2010 

V Sloveniji je vprašanje varnosti z vidika lastnikov in menedžerjev zapostavljeno. Pri nas lahko vsak potrka na vrata vsakega menedžerja. Nobenega zagotovila ni, da nekdo enkrat ne potrka s pištolo na vrata. Tudi podjetja bi morala misliti na to, da se mora top menedžment varovati. V primeru Vegrada, ko so bili ti indici, bi bilo prav, da se vodstvo zavaruje na ta način, da bi se upoštevala možnost takih napadov. Tudi lastniki in menedžerji bodo morali razmišljati o svoji varnosti [...]

vojko, torek, 31. avgust 2010 

Po podatkih Slovenske oglaševalske zbornice so slovenski dnevniki v drugem letošnjem četrtletju in na letni ravni s precej podobnim tempom izgubljali kupce. Razmeroma največ jih je v obeh primerih izgubil Večer (dobre tri glede na prvo letošnje četrtletje oziroma skoraj osem odstotkov na letni ravni), z delno izjemo Financ pa drugi ne zaostajajo veliko. Delo in Dnevnik sta tako še bliže vsak svoji ‘magični meji’, prvi petdeset in drugi štirideset tisoč prodanim izvodom.

vojko, nedelja, 29. avgust 2010 

Intereuropa ne zavrača tesnejšega poslovnega sodelovanja z Luko Koper in SŽ, saj to že zdaj poteka. Seveda ga je možno nadgraditi, vendar ne na škodo omejevanja konkurenčnosti drugih logistov in prevoznikov. Predvideni koncept združitve je resna nevarnost za učinkovito, fleksibilno in ustvarjalno poslovanje Intereurope in njenih enot ter hčerinskih družb. Logistični holding ni odgovor na naraščajočo konkurenčnost. Slednjo podpira EU sistemsko z zagotavljanjem prostega dostopa do infrastrukture. Prikazane sinergije so zato samo seznam želja brez resnih argumentov.